Prva pomoč

Nujno in vsekakor zelo modro je poznati osnove prve pomoči, saj nas nesreča lahko preseneti vedno in povsod, na kolesu, na cesti ali pa kar doma, zleknjene na udobnem kavču. Ne čakajmo, da nas strezni šele nepripravljenost ob sami nesreči, pač pa se potrebnega znanja naučimo še danes.

Nekaj osnovnih napotkov prve pomoči vam nudimo na naslednjih straneh, obenem pa vam toplo priporočamo, da se udeležite kakšnega organiziranega tečaja prve pomoči …

V sledečem tekstu so predstavljeni napotki prve pomoči pri stanjih, ki ogrožajo življenje ter nekaj stanj, ki se pojavljajo pogosteje pri športnih aktivnostih.

STANJA, KI OGROŽAJO ŽIVLJENJE

  • Prenehanje dihanja

  • Zastoj srca

  • Nezavest

  • Huda krvavitev

  • Šok

  • zastrupitev

 

Pri teh stanjih moramo poznati temeljne postopke oživljanja (TPO), ki jih izvajamo, kadar je žrtev nezavestna, ne diha ali ne diha normalno in se ne premika. Če pri prizadetem opazimo občasne neuspešne poskuse »lovljenja« sape, moramo posumiti na možnost srčnega zastoja in začeti s TPO.

Temeljne postopke oživljanja si lahko najlaže zapomnimo po prvih treh črkah abecede:

A. sprostitev dihalne poti (Airway)

B. dihanje (Breathing)

C. krvni obtok (Circulation)

 

TPO izvajamo, ko je ponesrečenec brez zavesti, ne diha ali ne diha normalno in se ne premika.

Kje izvajamo oživljanje

  • Na mestu, kjer se je zgodila nesreča

  • Na ravni, trdi podlagi – najbolje kar na tleh, vendar ne na cesti

 

Temeljni postopki oživljanja – TPO

1. Najprej poskrbimo za varnost

  • Vedno moramo najprej poskrbeti za lastno varnost in za varnost prizadetega (premikamo ga samo, če je to potrebno zaradi preteče zunanje nevarnosti).

2. Ugotavljanje stanja zavesti

Prizadetega pokličemo in nežno stresemo (da vidimo, kako se odziva)

Če je prizadeti pri zavesti

  • ocenimo stanje in po potrebi pokličemo Nujno medicinsko pomoč (tel.112)

  • če ne grozi nevarnost iz okolice, prizadetega ne premikamo brez potrebe

Če je prizadeti nezavesten

  • poskušamo priklicati pomoč

    • na glas zavpijemo: »Na pomoč« (da nas mimoidoči slišijo)

  • prizadetega obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil

  • sprostimo dihalno pot tako, da glavo zvrnemo nazaj in dvignemo brado

    • dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo

    • s konicama dveh prstov dvignemo brado, izogibamo se pritisku na mehke dele vratu

  • odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (tudi slabo prilegajočo se zobno protezo)

3. Poskrbimo, da je dihalna pot prosta in ugotavljamo prisotnost normalnega dihanja

  • opazujemo gibanje prsnega koša

  • pri ustih poslušamo dihalne šume

  • na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega

  • do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti ne diha oz. ne diha normalno

    • če smo v dvomih, ravnamo kot da ne diha

4.Če prizadeti diha normalno (ne le posamezni vdihi):

  • ga namestimo v položaj za nezavestnega (ne pri sumu na poškodbo hrbtenice). To storimo v štirih korakih:

Slika A Roko prizadetega, ki nam je bliže, odročimo v pravem kotu in skrčimo v komolcu - dlan je obrnjena navzgor.
Slika B Oddaljeno roko prizadetega povlečemo čez prsni koš, dotakne naj se bližnjega lica.
Slika C Oddaljeno nogo prizadetega pokrčimo v kolenu tako, da je stopalo na tleh, nato to nogo in oddaljeno ramo povlečemo k sebi - nezavestnega obrnemo na bok.
Slika D Glavo prizadetega nagnemo nazaj in mu namestimo njegovo zgornjo roko pod spodnjo čeljust in uho tako, da ostane glava zvrnjena.
 

  • pokličemo na tel. 112 ali pošljemo nekoga po pomoč, medtem pa nadzorujemo dihanje

  • po približno 30 minutah prizadetega preobrnemo na drugi bok – če poškodbe to dopuščajo

5. Če prizadeti ne diha oziroma ne diha normalno

  • kličemo službo NMP na tel. 112 in pridobimo avtomatični defibrilator, če se nahaja v bližini

    • če je reševalcev več, pošljemo nekoga po pomoč

    • če smo sami, zapustimo prizadetega za čas klica

    • uporabimo avtomatični defibrilator takoj, ko je na voljo

  • pričnemo z zunanjo masažo srca

    • pokleknemo na stran prizadetega

    • dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša

    • dlan druge roke položimo nad prvo roko in prepletemo prste, da ne pritiskamo na sosednja rebra

    • nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, tako da se vda za 4–5 cm

    • popustimo pritisk (rok ne odmaknemo) ter ponovno pritisnemo

    • pritisk naj traja enako dolgo kot potem popuščanje pritiska

    • izvedemo 30 stiskov prsnega koša

    • med masažo lahko glasno štejemo, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže, ki je 100 stiskov/minuto (to je nekoliko manj kot 2 stisa v sekundi)

6.Povežemo zunanjo masažo srca z umetnim dihanjem:

  • po 30 stiskih prsnega koša damo 2 umetna vpiha

    • tehnika umetnega dihanja

    • sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado;

    • s palcem in kazalcem roke, ki jo imamo na čelu stisnemo mehki del nosu

    • narahlo odpremo usta in ob tem dvigujemo brado

    • normalno vdihnemo in zaobjamemo ustnice prizadetega tako, da dobro tesnijo

    • enakomerno vpihujemo zrak v usta prizadetega in opazujemo dvigovanje prsnega koša

    • vpih naj traja 1 sekundo (količina vpihnjenega zraka naj bo približno 0.5–0.6 litra oziroma tolikšna, da opazimo viden dvig prsnega koša)

    • odmaknemo svoja usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje prsnega koša

    • ponovno normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih, enako kot prvega

  • pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice sprostimo dihalno pot z že opisanim prilagojenim trojnim manevrom, umetno dihanje pa dajemo tako, da stisnemo nos z robovi obeh dlani ob palcih

  • Če se po prvem vpihu prsni koš prizadetega ne dvigne tako kot pri normalnem dihanju, pred drugim vpihom preverimo:

    • ali je glava pomaknjena dovolj nazaj in brada zadosti dvignjena

    • ustno votlino in odstranimo vsako vidno oviro

    • če je bil tudi drugi vpih neuspešen nadaljujemo z zunanjo masažo srca

7. Nadaljujemo zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2

  • zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2 (stiski proti vpihom) izvajamo neprekinjeno dokler:

    • ne pride služba NMP

    • prizadeti ne prične normalno dihati

    • smo fizično zmožni

    • ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja – nato nadaljujemo po navodilih defibrilatorja

  • če je prisotnih več laikov, vsak izvaja TPO 1–2 minuti (je zelo naporno)

    • Prvi reševalec naj nudi umetno dihanje in preverja znake življenja, drugi pa izvaja zunanjo masažo srca

    • Razmerje med zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem je vedno 30 : 2, če oživlja eden ali dva reševalca

8.  TPO mo z zunanjo masažo srca

  • če predihavanje prizadetega ni možno (obsežna poškodba obraza, strupi, slabo tesnjenje, nezmožnost odprtja ust) ali v primeru subjektivnih zadržkov do umetnega dihanja, lahko izvajamo samo zunanjo masažo srca s frekvenco 100 stiskov/minuto

  • vzdrževanje proste dihalne poti med zunanjo masažo srca omogoči vsaj delno izmenjavo zraka v pljučih

 

Pri športu se lahko zgodi …

V nadaljevanju sledi opis nudenja najosnovnejše oskrbe pri poškodbah in stanjih, na katere lahko naletimo, če se rekreativno ukvarjamo s športom.

Izpahi, zvini, zlomi

V okviru prve pomoči izpahov na terenu ni priporočljivo uravnavati. Prva pomoč je imobilizacija na samem terenu, nato pa hitro do zdravniške pomoči. Ud imobiliziramo s priročnimi sredstvi, tako da napravimo negibna dva sosednja sklepa. Priročna sredstva za imobilizacijo so razne deščice, palice, lubje, večkrat prepognjen časopis ipd. Najenostavneje pa je, da s povoji ali rutami pričvrstimo nogo k nogi ali zgornji ud k trupu. Pri odprtih zlomih rano vsekakor najprej sterilno pokrijemo.

Dehidracija

Predstavlja stanje, pri katerem se vsebnost vode v organizmu zmanjša na nevarno nizko raven. Dehidracijo normalno preprečuje občutek žeje, ki nas spodbuja, da pijemo, ko začne telesu primanjkovati vode.

Znaki: huda žeja, suhe ustnice in jezik, pospešitev srčnega utripa in frekvence dihanja, vrtoglavost, zmedenost in končno koma. Koža je videti suha in izgubi prožnost. Urina je malo in je temen. Če gre hkrati tudi za izgubo soli (kar je navadno posledica močnega potenja, bruhanja ali driske), so dodatni znaki lahko še občutek utrujenosti, zaspanosti ali pomanjkanja energije, glavobol, krči in bledica.

Ukrepi: pijte toliko vode, da boste imeli vedno svetel urin. To pogosto pomeni, da morate piti precej več, kot bi bilo treba le za potešitev žeje (v času dnevne vročine morda po pol litra vode na uro). Na kolesu oziroma pri izvajanju športnih aktivnosti na prostem moramo vedno imeti s seboj dovolj tekočine za nadomestitev porabljenih vode.

Možganska kap

Je nenadna prekinitev oskrbe s kisikom v možganih. Nastane zaradi krvavitve ali zamašitve možganske žile.

Znaki so ohromitev obraznih mišic (npr. povešen ustni kot), otežen, nerazumljiv ali blebetav govor, motnja zavesti od zmedenosti do kome, oslabljena moč ali odrevenelost na obrazu, roki, nogi, po eni polovici telesa, omotica ali nenaden padec brez razloga, zamegljen ali poslabšan vid – navadno le na eno oko, močan glavobol (lahko z bruhanjem). Značilna je prizadetost polovice obraza ali polovice telesa.

Ukrepi: znake moramo hitro prepoznati, takoj klicati NMP - telefon 112, bolnika namestiti v položaj, da počiva, če se ne odziva, pričnemo s TPO.

Srčni napad

Znaki: stiskajoča bolečina za prsnico, ki lahko izžareva v levo roko, spodnjo čeljust, hrbet, med lopatici, težko dihanje ('lovljenje sape'), slabost, bruhanje, mrzel znoj, omedlevica.

Ukrepi: Prizadetega z bolečino v prsih pomirimo in namestimo v ugoden položaj; če trajajo našteti znaki 5 minut, je potrebno poklicati NMP - telefon 112, po potrebi izvajamo TPO.

Piki žuželk, ugrizi

Piki žuželk so sicer lahko zelo neprijetni, a le izjemoma so tudi nevarni. Pomagamo si s hladnimi obkladki, alkoholnimi obkladki ali močno raztopino soli. Nekateri ljudje preobčutljivi na živalske strupe in lahko umro zaradi preobčutljivostnega šoka, ali pa se zaduše zaradi otekline v žrelu. Tisti, ki vedo, da so podvrženi preobčutljivosti, naj imajo vedno pri sebi kakšno ustrezno zdravilo.

Pik naših strupenjač za odraslega ni smrtno nevaren, nevaren pa je lahko za otroka. Pičeni naj miruje, ud nad pičenim mestom narahlo prevežemo – le toliko, da kri in mezga iz kože in podkožja ne moreta proti srcu. Ud imobiliziramo ter poiščemo zdravniško pomoč.

Sončarica

Pri sončarici se pojavijo znaki šele po nekaj urah, lahko šele doma, po že zaključeni športni aktivnosti. Pojavni znaki so glavobol, tog vrat, vrtoglavica, zariplost obraza, nemir, motnje zavesti, krči. Ukrepamo tako, da se zadržujemo v senci, hladimo glavo in vrat, pijemo mlačne napitke

Vročinska stanja

Športna aktivnost poleti, ob visokih zunanjih temperaturah je zlasti pri rekreativcih pogosto povezana z raznimi vročinskimi stanji. Najsi bodo to kožni nenevarni kožni izpuščaji, ki nastanejo kot posledica pretiranega potenja, vročinska utrujenost in izčrpanost zaradi povišane temperature telesa, vročinska sinkopa, krči, ali vročinska kap, vsem se je najbolje izogniti z omejitvijo aktivnosti na prostem v času največje vročine. Če začutimo glavobol, slabost, pospešen srčni utrip, močne bolečine v mišicah (krči), moramo takoj prekiniti aktivnosti na soncu in se odpočiti v senci. Pri tem pijmo veliko hladnih negaziranih brezalkoholnih napitkov ter uživajmo zadostno količino soli in drugih mineralov. Pretiravanje na soncu lahko poleg navedenega privede tudi do bruhanja, onemoglosti, motenj zavesti in ogrozi celo naše življenje.

Podhladitev

Blaga podhladitev nastopi, če ima jedro telesa temperaturo med 35 in 32°C. Pri blagi podhladitvi moramo telo zaščititi pred mrazom, spodbujamo gibanje in telovadbo, zavijemo se v suhe odeje, obleke, »astro« folijo … in seveda pijemo tople napitke. Seveda, če bomo imeli v nahrbtniku dovolj toplih oblačil, rezervne obleke in »astro« folijo, nas podhladitev po vsej verjetnosti ne bo doletela, pa vseeno …