Kolesarstvo

Nekoč so srčni utrip na terenu merili kar z otipavanjem žile na zapestju. To brez dvoma deluje tudi danes, vendar je metoda precej netočna, zato je dosti bolje, če si omislimo elektronski merilec srčnega utripa, brez katerega si kakovostnega treninga skoraj ne moremo več predstavljati. Seveda pa to ni edini inštrument za nadzor treninga – je pa zagotovo najbolj priročen.

Osnovni podatek, ki ga potrebujemo pri treningu je maksimalna srčna frekvenca. To je število srčnih utripov na minuto, ki ga pri naporu ne smemo preseči.

Na najbolj preprost način jo izračunamo tako, da številu 220 odštejemo število naših let. Če smo stari na primer 40 let, je naša maksimalna srčna frekvenca 180. Ker pa je človek individuum, tak preprost izračun ne more biti prav natančen za vse in za vsakogar. Vsekakor pa velja, da se maksimalna srčna frekvenca s starostjo niža, podobno kot se niža tudi število utripov v mirovanju.

Določitev maksimalne srčne frekvence je bistvenega pomena za načrtovanje treninga v posameznih intenzivnostnih območjih – seveda predvsem pri rekreativni dejavnosti, tekmovalni šport ima svoja pravila.

Upoštevajoč maksimalno srčno frekvenco, lahko območje vadbe razdelimo na pet intenzivnostnih območij (metoda Carvonen), in sicer:

Srce je vodnik po počutju

Srčni utrip nam dokaj dobo pove, kako je z našim zdravjem. Res pa je, da boste srcu najlažje prisluhniti z merilcem srčnega utripa.

Opozoriti je treba na nekaj izredno pomembnih dejstev, ki se nanašajo na srčni utrip, oziroma na to, kaj vse dnevni srčni utrip med obremenitvijo ali v mirovanju pove. Verjemite: to, kar berete, vam bo zagotovo v neprecenljivo pomoč, da boste razumeli svoje telo in svoje počutje – seveda pod pogojem, če se boste spremljanju svojega srčnega utripa malo bolj posvetili.

Osnovne kombinacije, ki v praksi najpogosteje nastopijo so zbrane v naslednji tabeli:

Elektronski merilci srčnega utripa omogočajo tudi izračun povprečnega srčnega utripa v določenem obdobju, na primer na neki trasi. Če tako traso prevozimo večkrat, si lahko beležimo čas, ki smo ga porabili in vrednosti povprečnega utripa. Take zabeležke si lahko tolmačimo na naslednji način:

Ne bo slabo, če si tole stran prekopirate in jo prilepite v vaš treninški dnevnik, tako da vam bo, ko boste zapisovali svoje kilometre, čase in počutje, vedno pri roki!

Z dovoljenjem avtorja Gorazda Penka povzeto po kolesarskem priročniku "Človek na biciklu" .