1. KOLO
Zajahajte le tehnično brezhibnega konjička. Pred začetkom sezone naj ga pregleda strokovnjak – potem pa redno preverjajte tlak v zračnicah, zavorne gumice (še posebej, če ste navdušeni nad klanci, saj se ob spustih lahko hitro obrabijo). Policisti utegnejo imeti pripombe glede opreme kolesa (odsevniki, luči), zato ne pozabite, da je obvezna oprema določena s predpisom – za vsak slučaj imejte med dodatno opremo še baterijsko svetilko).
2. OPREMA
Brez kolesarskih hlač z obveznim oblazinjenjem na mestih, kjer lahko »povzročite nepopravljivo škodo«, nikar ne zapustite domovanja. Posebna majica je zaželena. Imejte v mislih, da je namenjena temu, da se v njej pošteno prepotite – naj bo torej taka, da odvaja pot in omogoča dihanje telesu. Tudi rokavice so del obvezne opreme – pri nakupu bodite še posebej pozorni na pravo velikost. In ko že govorimo o velikosti – čelada bo zagotavljala dovolj dobro zaščito le, če bo tesno sedla na glavo. Seveda je priporočljivo, da ne pozabite napolniti »bidona« še pred odhodom.
3. TURA IN NJENE POSEBNOSTI
Skrbno izbirajte kolesarske ture. Izbiro prilagodite letnemu času, vremenskim razmeram in trenutni telesni pripravljenosti. Izogibajte se priljubljenim planinskim in sprehajalnim točkam, kjer bi ovirali ali vznemirjali sprehajalce in pohodnike. Če je do izhodišča ture daleč, je priporočljivo, da se do tja zapeljete z javnim prevoznim sredstvom.
4. VREME
Ne bo dovolj, da pokukate skozi okno in ocenite vremenske razmere. Na spletu je nešteto naslovov, kjer lahko dobite zelo natančne podatke o gibanju dežnih oblakov pa tudi o vetru, ki utegne biti včasih še hujši nasprotnik. Še posebej poleti velja pokukati tudi na spletne kamere, ker vas lahko mimogrede preseneti kakšna nevihta. In če vas že doleti, ne trmarite, temveč ustavite in prevedrite najhujše.
5. SPOSOBNOSTI
Ne precenjujte svojih sposobnosti, še zlasti ne na začetku sezone. Začnite z ravninskimi turami in počasi dozirajte klance. Vedno več kolesarjev se ravna tudi po merilcu srčnega utripa, ki zagotovo daje najbolj natančne podatke o tem, kako dobro ste pripravljeni.
6. KAM SMEM IN KAM RAJE NE
Vozite le po primernih, dovolj širokih gozdnih, vaških, kolovoznih ter podobnih poteh in cestah! Dovolj široke poti so tiste, na katerih se lahko srečata kolesar in pešec oziroma dva kolesarja (to je približno 2 m). Ne vozite zunaj utrjenih poti. Vožnja po zavarovanih območjih (npr. močvirjih, rastiščih zaščitenih rastlin, ipd.) ter travnikih ni dovoljena!
7. SPOŠTLJIVO DO OKOLJA
V naravi ne puščajte odpadkov. Zračnic, embalaže in drugih odpadkov ne odvrzite v naravi. Uporabljajte biološko razgradljiva olja in maziva. Ne plašite divjadi in domačih živali. Ne povzročajte nepotrebnega hrupa. Ne ogrožajte naravnega okolja in drugih udeležencev.
8. KOLESARSKI BONTON
Če niste vedeli: kolesarji se pozdravljamo. Dovolj bo, da dvignete roko ali pa nakažete z glavo, da spoštujete kolega, ki se tako kot vi poti na biciklu. Če želite kolesariti v zavetrju, vprašajte kolesarja, ki ste ga dohiteli, če se mu lahko priključite. In ne pozabite, uslugo velja tudi vrniti! Na vseh cestah in poteh imajo prednost pešci. Ko jih srečate, jih vljudno pozdravite in jih prosite za prostor. Če ne gre drugače, stopite s kolesa.
9. TEKMA ALI UŽITEK
Če si želite hitrosti in dokazovanja, se udeležite tekmovanj oziroma uporabljajte temu namenjene poligone. Če že tekmujete, tekmujte s samim seboj. Neorganizirane tekme na prometnih cestah so lahko usodne. Turistične kolesarje pa pustite, naj tudi oni uživajo v svojem početju.
10. KAJ PA KLUBI
Nekateri kolesarji so samotarji, a precej več je takih, ki uživajo v skupinski vožnji. Konec koncev je tako tudi varneje. V klubu boste hitro našli somišljenike, s katerimi boste izmenjavali izkušnje in informacije o turah, lahko pa se boste nanje odpravili tudi v skupini. S pomočjo kluba boste morda tudi ceneje kupovali opremo, plačevali prijavnine na tekme in veliko lažje uresničili kakšne kolesarske sanje …