Kolesarstvo

Cerkev sv.Florijana ,
V sredini 14. stoletja je bila postavljena gotska cerkvica sv. Florijana. Ohranjeni so križ, lestenec in kip sv. Florijana iz peščenjaka, ki je bil narejen v 15. stoletju.
Prva baročna prezidava cerkve je najverjetneje iz leta 1649. V most pred cerkvijo je zdaj vzidan kamen s to letnico. Baročne prezidave so potekale od leta 1725 do 1733. Postavljeni so bili trije novi oltarji: glavni sv. Florijana, levi stranski sv. Urbana in desni stranski sv. Lenarta ter dozidana kapela sv. Frančiška Ksaverja.
Prva gotska cerkev je bila obrnjena prav nasprotno od zdajšnje. Vhod je bil pod zvonikom, oltar pa v smeri današnjega vhoda. Od stare gotske cerkve sta se ohranila samo zvonik in del prezbiterija. Z baročnimi prezidavami so vse obrnili za 180 stopinj. Približna podoba tedanje cerkve je uporabljena pri kipu sv. Florijana v glavnem oltarju. Med potresom leta 1895 je bila cerkev zelo poškodovana, vendar je do leta 1900 že dobila novo neoromansko podobo. V 19. stoletju je bila prizidana zakristija in pozneje še kor.
V cerkvi je domnevno Plečnikova oprema, ki je nastala okoli leta 1958. V sklop navedene opreme spadajo prostostoječi osemkotni kamniti kropilnik v ladji, niša s starejšo plastiko, viseča stropna luč in križ na severni steni ladje.

Športni park Trzin
Lepo urejen šporni park z igrišči in igrali.

Center Ivana Hribarja s fontano
Ta center je informacijsko, kulturno in turistično središče Trzina. Ime je dobil po znanem Trzincu dr. Ivanu Hribarju, ki je bil ljubljanski župan od 1896 do 1910. V prostorih centra si lahko ogledamo tudi kiparski portret tega znanega Slovenca, pred centrom pa fontano Pomlad.

Opuščen kamnolom s plavžem
Nekdanji kamnolom so včasih uporabljali kot avditorij, danes pa je zapuščen.

Spomenik NOB pri osnovni šoli
Ta spomenik je bil postavljen v spomin na trideset padlih borcev in žrtve fašističnega nasilja med drugo svetovno vojno.

Spomenik samostojnosti na mostu
Med vojno za Slovenijo leta 1991 je prišlo v Trzinu do enega najhujših spopadov med slovensko teritorialno obrambo in oklepno enoto jugoslovanske armade. Temu dogodku je posvečen spomenik samostojnosti na mostu.

Vodnjak
Eden od vodnjakov, ki jih je bilo včasih veliko v Trzinu.

Spominska soba Tineta Orla v prostorih PD Onger
Tu je urejena spominska soba profesorja, ravnatelja, alpinista in urednika Tineta Orla. Ogled je mogoč po dogovoru s predsednikom PD.

Rašica
Gručasta vas leži na nadmorski višini 430 m na prisojnem pobočju enako imenovanega hriba na severnem robu Ljubljanskega polja. Kraj je bil prvič omenjen leta 1260, cerkev Svetega križa pa leta 1526. Prvotna cerkev v gotskem slogu je bila v 17. in 18. stol. predelana in barokizirana. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci požgali skupaj z vasjo, po vojni pa je bila obnovljena.

Dobeno
Dobeno je naselje, ki ga sestavljajo tri skupine razmaknjenih domačij: Zgornje Dobeno, Srednje Dobeno in Spodnje Dobeno. Je priljubljena izletniška točka in samo streljaj oddaljena od Ljubljane v zelenem in mirnem okolju, od koder so čudoviti razgledi in kjer je dobra gostinska ponudba.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki
Cerkev sredi ravnine na desnem bregu Pšate je lepo obnovljena in je kulturni spomenik. V njej se izvajajo koncerti zborovske in komorne glasbe.

Grad Jablje
Grad ob vznožju Rašice se omenja že v 14. stoletju. Pozidali so ga graščaki Lambergi, sledili naj bi jim različni lastniki. Bogata notranja oprema s slikami, tapetami in stenskimi slikarijami se je po drugi svetovni vojni »izgubila«, saj so se v gradu takrat odvijale različne dejavnosti. Grad je lepo obnovljen.

Narava
Narava ob kolesarski poti večkrat spremeni svoj značaj. Iz urbanega okolja preide v gozdove, ki proti višjim predelom (pod Rašico in Dobenim) preidejo v čudovite pašnike, na drugi strani po spustu pa v ravnino Mengeškega polja, ki je v celoti kultivirana, lepo obdelana, kjer uspevajo poljščine in se razteza vse do naselij in zaselkov, prepletenih z lepimi vzdrževanimi potmi.

Gostilna Pr'Narobetu 

Gostilna Barca

Gostilna Trzinka
Ponuja pester jedilnik. Gostilna je odprta vsak dan od 10. do 22. ure.

Gostilna Pri Špan – Rašica
Gostilna je odprta vsak dan, razen ob četrtkih. V gostilni je tudi žig poti kurirjev in vezistov.

Kmečki turizem Blaž – Dobeno
Ponuja vse vrste jedi. Odprta vsak dan.

Kmečki turizem Dobenski hram
Izjemno okusno narejena in opremljena gostilna z izvrstno ponudbo. Odprta vsak dan.

Gostilna Ručigaj
Dobra ponudba dnevno svežih jedi.

Poplačana poštenost in pomoč
Tako kot večinoma vsi ljubitelji zemlje oziroma vrtičkarji sem tudi jaz odšel z nekakšnim skritim veseljem v nakup osmih sadik paradižnika in treh sadik paprike. No ja, za marsikoga morda to število ni ravno veliko, glede na moj prostor pa je kar dovolj.
Prišel sem v vrtnarijo v trenutku, ko si je starejša vrtnarka z velikim trudom prizadevala, da bi svoj cvetlični aranžma v večji plastični posodi obesila visoko nad glavo. Pa tega ni in ni mogla narediti, ker je bila premajhna in ni dosegla prečne letve nad glavo, pa čeprav se je brezupno trudila.
»Ali vam lahko pomagam?« sem se takoj ponudil. Pogledala me je, premerila od nog do glave in rekla:
»Ne vem, tudi vi niste kaj večji od mene.«
»No ja, poskusim pa lahko, ali ne?«
»No, pa le poskusite,« mi je odgovorila.
Vzel sem ji cvetlični šopek iz rok in poskusil z nekakšno kljukico ujeti letev nad svojo glavo. Večkrat sem zgrešil, pri tem se mi je ženska rahlo nasmihala in seveda skrbno opazovala, kdaj mi bo uspelo. Večkrat sem poskusil in nisem odnehal, saj sem bil v mladih letih športnik in ni vrag, da mi od tiste dobe ne bi kaj ostalo, če drugega ne vsaj vztrajnost, kajti nisem in nisem mogel zatakniti tiste plastične kljukice na pravo mesto.
»No, saj sem vedela, da ne bo šlo,« je odgovorila že v prejšnjem prepričanju.
»Hop!« sem še zadnjič poskusil in z zadnjo močjo visoko dvignil posodo z rožami in ostala je nataknjena visoko nad mojo glavo, kjer so se bohotili že drugi cvetlični aranžmaji in bog ve, kdo jih je tja gori zataknil.
»Krasno!« je skoraj radostno zakričala gospa in oba sva bila vesela, da mi je uspelo. Kar oddahnil sem se. Tedaj pa me je gospa, seveda bila je tudi prodajalka, vprašala: »Sedaj pa le povejte, kaj želite, kakšno zelenjavo vam pripravim.«
Bila je zadovoljna, videlo se je na njenem obrazu.
»Gospa, kupil bi sadike osmih paradižnikov in tri sadike paprike. Štiri sadike bolj zgodnjih in štiri sadike poznih paradižnikov. Paprike pa naj bodo bolj rumene in tudi zgodnje, če se le da,« sem ji odgovoril.
»Prav, prav,« je rekla in že je odhitela tja med sadike, jaz pa za njo.
»Tile bodo pravi,« je rekla. Hitro jih je začela zavijati in obenem na glas šteti. Pri tem mi je kar na hitro zavila v časopisni papir še paprike in stvar je seveda treba bilo še zapisati na nekakšen blok, ki naj bi ga nesel k blagajni v prodajalno.
Tedaj se nama je pridružila še neka gospa in seveda se je prodajalki začelo muditi.
»Sedem sva rekla,« je rekla in že je hotela zapisati na blok.
»Ne, osem.«
»No ja, pa osem, kakor pravite,« mi je odgovorila. »Če vi pravite osem, je to pač osem, vi že veste, koliko jih potrebujete,« je še rekla in pri tem je ostalo.
Odšel sem k blagajni, pošteno vse plačal, veselo pozdravil gospo in se odpravil s kupljeno robo proti avtu. Šele tedaj mi je vžgalo v glavi, kaj mi je hotela povedati vrtnarica s tistimi sedmimi in ne osmimi sadikami paradižnika.
»Kako si ti kratke pameti,« sem potem premišljeval sam o sebi. Pa kaj bi, naučili so nas poštenosti in zdaj je v nas in ne bomo se spremenili.
Kako sem se šele potem nasmejal ženski in samemu sebi, ko sem »poflancal« tiste sadike, kajti v papirju je bilo zavitih devet paradižnikovih in štiri sadike paprike.
Ženska me je nagradila za mojo pomoč in ni se dala motiti kljub moji odločnosti o osmih sadikah. Bilo mi je toplo pri srcu, a ne zaradi podarjenih sadik, marveč zaradi čisto nečesa drugega.

Florijanov sejem – tradicionalni sejem v mesecu maju

Pohod po mejah občine Trzin- tradicionalni pohod v mesecu juniju

Pot poteka po asfaltu, makadamu, gozdnih cestah in kolovozih. Makadamske poti so lepe, na njih ni prometa, kolovoz od Rašice na Dobeno pa je slabši in precej zahteven.