Kolesarstvo

Mengeš
Izhodišče poti je parkirni prostor pri Kulturnem domu Mengeš , .Predno pa zavrtimo pedale in se podamo na pot, bi bilo prav, da kaj izvemo o tem zanimivem kraju.
Mengeš, danes lepo urejeno mestno naselje, spada med najstarejše kraje v Sloveniji. Srednjeveški Mengeš se v virih prvič omenja že leta 1154 zaradi gradu, na katerem je imel svoj sedež vitez Mengeški. Naselje se je delilo na Mali Mengeš in na Veliki Mengeš, ki so ga imenovali tudi Zgornji Mengeš.
Že v Valvazorjevem času je bila v mestu razvita obrt, zlasti lončarstvo, pečarstvo in slamnikarstvo. Zanimivo je, da je bilo sredi 19. stletja v Mengšu 83 obrtnih delavnic in kar 25 gostiln.
Od leta 1884 deluje v Mengšu tudi ena najstarejših godb na Slovenskem – Mengeška godba.

Športni park in Harmonija
Od izhodišča nas pot najprej vodi preko mostička na makadamsko cesto po športnem parku , mimo wellnes centra Harmonija , , po Pristavi , kjer zopet zapeljemo na asfalt, in vse do križišča, kjer se lepa makadamska pot odcepi proti Cegvanškemu bajerju . Cegvanški bajer je umetno jezero na koncu industrijskih objektov v Mengšu. Bajer in travnata jasa ob njem sta lepo okolje za rekreacijske užitke, za ljubitelje ribolova pa ob nakupu ribiške karte tudi ribolovno zabavo.
Ker pa nas na začetku naše kolesarske poti kopanje v bajerju še ne zanima, na križišču izberemo asfaltirano cesto in nadaljujemo pot proti gradu Jablje.
Cesta zopet postane makadamska, skozi naseljene dele pa je asfaltirana. Pot poteka ves čas po robu lepo obdelane kmetijske krajine . Peljemo se mimo Lovske koče po cesti proti Loki.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana in grad Jablje
V zaselku Na Gmajni pripeljmo do križišča, kjer je desno odcep za Dobeno, levo pa odcep proti Loki pri Mengšu . Mi gremo na levo proti Loki, takoj nato zopet zavijemo desno ter nadaljujemo naravnost, proti jugu. Še vedno makadamska cesta nas kmalu pripelje mimo lepo obnovljene cerkve sv.Primoža in Felicijana , . Z desne strani se nam že kaže grad Jablje in ko prispemo do križišča, kjer sicer zavijemo levo, si vsekakor lahko privoščimo tudi kratek zavoj v desno in si ogledamo lepo obnovljeni grad Jablje , .
Tabla na poti opozarja, da je grad v lasti republike Slovenije Okolica gradu je lepo urejena , vse se zdi mirno in dostojanstveno, kot se za državno lastnino spodobi. V gradu je sedaj Center za evropsko prihodnost, ustanova ministrstva za zunanje zadeve. Grad Jablje služi tudi za slovestnosti, poroke, simpozije.
Iz zgodovinske literature izvemo, da se grad ob vznožju Rašice omenja že v 14.stoletju in da so ga pozidali graščaki Lambergi. Njim naj bi sledili različni lastniki. Bogata notranja oprema s slikami se je po drugi svetovni vojni »izgubila«, saj je bil grad namenjen različnim dejavnostim. Ohranjene pa so freske največjega slovenskega umetnika Franca Jelovška z obnovljenimi tapisarijami.
Po obisku ljubkega gradu se vrnemo do križišča in se po asfaltni cesti mimo gostišča Orhideja vrnemo do vasi Loka pri Mengšu. Peljemo se do glavne ceste Mengeš–Trzin, ki jo kmalu prečkamo, in zapeljemo na poljsko pot, ki nas pelje proti vzhodu. V daljavi med lepo obdelanimi polji vidimo Domžale. Nato pa pot zavije ostro levo proti severu in odpre se nam pogled na Kamniške in Savinjske Alpe.

Drevored Lipce in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah
Kmalu prikolesarimo do razpotja. Naša pot zavije ostro levo, vendar je vredno zaviti desno in se zapeljati nekaj sto metrov naprej skozi prekrasen drevored stoletnih lip , do znamenite cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah . Cerkev so sezidali leta 1526. V letih 1983–1987 so jo restavrirali. V izredno akustični cerkvi prirejajo odmevne komorne in solistične koncerte. Po restavriranju so jo razglasili za umetnostni spomenik.

Nazaj v Mengeš
Lepa makadamska cesta nas pelje nazaj proti Mengšu. Ko prečkamo glavno cesto se v naselju zopet zapeljemo na asfalt in po njem nazaj na naše izhodišče .