POZDRAV NETOPIRJEM V ŽUPANOVI JAMI
Dolžina poti
21,5
Dolžina poti 21,5 km ​
Časovni obseg poti
02:00
Časovni obseg poti 02:00 ​
Največja strmina vzpona[%]
8
Največja strmina vzpona: 8 %
Največja strmina spusta: 6 %
Povprečna strmina vzpona: 4 %
Dolžina vzponov nad 5%: 3,40 km
Najnižja točka poti: 477 m
Najvišja točka poti: 327 m
Višinska razlika: 404 m
​
Poraba energije
4070
Poraba energije za moške: 4070 kJ (972 kcal)
Poraba energije za ženske: 3316 kJ (792 kcal)
​
Težavnost poti
Težavnost poti: Zahtevna ​
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
​
Kratek opis

Zelo zahtevna, a lepa kolesarska pot, namenjena kolesarjem, ki imajo za seboj že nekaj prevoženih kilometrov, predvsem zaradi vzpona iz Št. Jurija v Velike Lipljene in iz Kobiljeka v Cerovo.
Ker je pot že v osnovi opredeljena za zelo zahtevno, je smer poti določena po večjem vzponu. Za manj vzdržljive predlagam obratno smer, tako da se vzpon izvede na 12-odstotnem klancu in po gozdni cesti (Ponova vas–Velike Lipljene), medtem ko spust poteka po 15-odstotnem klancu in izredno prometni cesti (Velike Lipljene–Št. Jurij).

Potek

Grosuplje – Brezje pri Grosupljem – Sela pri Šmarju – Bičje – Podgorica – Št. Jurij – Velike Lipljene – Tabor – Mala vas – Kobiljek – Cerovo – Spodnja Slivnica - Grosuplje

Grosuplje
Pot začnemo na parkirišču pri železniški postaji. Zavijemo levo na glavno cesto in na križišču pri občini ponovno levo, proti Ljubljani. Na začasnem krožnem križišču izberemo smer Brezje, prečkamo nezavarovan železniški prehod in takoj zatem zavijemo desno, vzporedno s progo. Peljemo se mimo Sončnih dvorov ter naprej čez most, kjer se pot razcepi. Levo je gostilna Pr' Atku , ; po tej poti pridemo do naravnega rezervata in zadrževalnika visokih vod Bičje . Mi zavijemo desno, po označeni kolesarski poti . Sledi rahel vzpon skozi vas, do kapelice, kjer cesta preide v makadamsko . Na drugem križišču gremo levo, vendar se pot že čez nekaj metrov spet razcepi . Leva gre v gozdiček, mi gremo po desni, čez mostiček, in vozimo po cesti ki teče pod daljnovodi, vse do križišča pred vasjo Sela. Ob cesti, ki vodi v vas, je zasajen mlad lipov drevored . Preidemo na asfalt , a ker zavijemo levo, smo kmalu ponovno na makadamu .

Pozor, medved
Držimo se gozdnega roba. To je območje medvedov , zato se raje držimo ceste in ne zahajamo s poti v gozd. Kar nekaj časa se vozimo po gozdnem robu oziroma po odprtem in do Bičja se nam vseskozi odpira pogled na Grosuplje in okoliške hribe v ozadju.

Št. Jurij
V Bičju preide makadam ponovno v asfalt , . Pot nadaljujemo skozi Bičje, kjer zavijemo desno in vozimo naprej skozi vas Podgorica vse do Št. Jurija . V Šentjuriju si lahko ogledamo mogočno cerkev sv. Jurija. Na križišču zavijemo desno na cesto Grosuplje–Turjak in se po precej strmem klancu (15-odstotnem, in 1,2 kilometra dolgem) povzpnemo do Velikih Lipljen. Pot je precej prometna, zato bodimo zelo previdni med vožnjo navkreber.

Županova jama in Tabor
Ko pridemo do Velikih Lipljen, nas pozdravi križišče s tablo za Županovo jamo . Zavijemo ostro levo, kot kaže tabla, in se po 12-odstotnem klancu spustimo skozi gozd do Županove jame, bisera slovenskega podzemlja. Če smo prišli v času organiziranih ogledov , lahko vstopimo v jamo in si jo ogledamo. Priporočamo vam, da se toplo oblečete (obvezno se preoblecite v suho perilo!), saj je vstop v jamo skozi ledenico . V nadaljevanju je pot makadamska in vseskozi speljana skozi gozd, ki predvsem v poletnem času nudi prijeten hlad . Na spustu od Županove jame je na naši desni pobočje hriba Tabor z utrdbo in cerkvenim stolpom sv. Nikolaja . Tu je tudi starodavno grobišče . Med vožnjo skozi gozd lahko opazujemo razgiban kraški svet , .

Konji, oslički, koze ...
V Ponovi vasi se spet pojavi asfalt in na križišču, kjer se nam odpre pogled na Grosuplje , zavijemo ostro desno, nazaj proti Županovi jami, smer Cerovo . Ponovno vozimo navkreber, vse do Cerovega , od koder se odpre pogled na Spodnjo Slivnico . V Cerovem je znana konjušnica. Imajo tudi nekaj osličkov in koz, kar je zanimivo predvsem otrokom. Na koncu vasi zavijemo desno, na makadam in se ponovno podamo na pot skozi gozd na območje medvedov. Pot je deloma speljana po poseki pod daljnovodi. Ko pridemo prvič iz gozda , zavijemo levo; pot je še vedno makadamska. Peljemo se mimo ranča, kjer nas zopet pozdravijo konjski lepotci , nato pa se gozdič že čez nekaj metrov konča in znajdemo se v Spodnji Slivnici, na asfaltu .

Slivniški hrib
Strmo se zapeljemo skozi novejši del vasi, na vrhu zavijemo levo in pri spomeniku NOB in cerkvici sv. Petra in Pavla naravnost . Če bi zavili levo in nato pri velikem orehu desno ter se peljali do konca asfalta, bi prišli na Slivniški pomol , od koder se nam odpre čudovit pogled: na desno je Grosuplje z Grosupeljskim poljem, na levo so Mala vas, Cerovo in nad njima Tabor . Skozi Spodnjo Slivnico poteka znamenita Prešernova pešpot.
Ko krenemo od cerkve v dolino, se držimo ceste, ki gre levo, mimo gasilskega doma. Po tej cesti pridemo mimo grosupeljske gospodarske cone. Lahko pa se ognemo prometu na tej cesti in zavijemo desno, na cesto, ki je precej bolj strma in nas pripelje do Grosupljega po makadamski poljski poti. V dolini prečkamo železniško progo, se na križišču pod daljnovodi usmerimo levo in če v križišču zavijemo levo in prečkamo železniško progo, ponovno pridemo na glavno cesto.
Od gospodarske cone se peljemo naprej po nadvozu čez železniško progo, na križišču zavijemo levo in spet smo na izhodišču naše poti, na parkirišču pri železniški postaji Grosuplje.

Naravni rezervat Bičje
Potok Bičje, po katerem je poimenovan rezervat, teče po dnu ravnice zahodno od mesta Grosuplje. Področje rezervata je tudi naravni zadrževalnik visokih voda, ki preprečuje poplavljanje okoliških naselij in kmetijskih površin. Rezervat nudi življenjski prostor številnim redkim vrstam rastlin in živalim. Med zanimivejše močvirske rastline sodijo močvirski svišč, različne vrste kukavic in trstičje. Pester živalski svet sestavljajo ptiči, kačji pastirji, dvoživke ter raki jelševci.

Županova jama , , , , ,
Podzemni biser Dolenjskega krasa leži pri vasi Velike Lipljene, osem kilometrov južno od Grosupljega, v neposredni bližini protiturškega utrdbe Tabor Cerovo. Čudovito podzemno jamo je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Jože Perme; jamo so kasneje preimenovali v Taborsko, lokalni prebivalci pa so prvotno ime obudili leta 1996. Vhod v jamo je skozi jamo Ledenica in je 100 metrov naprej od prvotnega vhoda. Jamo sestavlja sedem prelepih dvoran, ki jih povezuje preko 600 metrov urejene poti, razsvetljujejo jo posebni reflektorji. V Županovi jami najdemo skoraj vse znane jamske pojave: kapnike vseh vrst oblik in barv, prepade, brezna, rove, sigaste ponve s kristalno čisto vodo, pozimi pa v Ledenici tudi ledene kapnike. Zanimivo je tudi živalstvo, ki je prilagojeno na življenje pod zemljo.
Vodeni ogledi jame:
Od maja do septembra: ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 15. uri.
Marec, april, oktober in november: ob nedeljah in praznikih ob 15. uri
Skupinski ogledi za skupine (najmanj pet odraslih): po dogovoru.
Trajanje ogleda: 70 minut

Tabor Cerovo in cerkev sv. Nikolaja , , , , ,
V neposredni bližini Županove jame je Tabor Cerovo. Protiturški tabor na razgledni vzpetini je bil zgrajen konec 15. stoletja. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov, ki se je ohranil do današnjih dni. Po velikosti spada med manjše tabore. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi je imeniten primerek kmečke arhitekture. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico. Cerkev sv. Nikolaja je zgrajena na ostankih prazgodovinskega naselja. Prvič je omenjena v pisnih virih leta 1526, vendar pa njena romanska zasnova daje slutiti, da je bila zgrajena že v 13. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1702. Notranjost cerkvice krasijo freske iz začetka 16. stoletja. Posebna zanimivost je poslikana slavoločna stena s prizorom daritve Kajna in Abela.
Po adaptaciji (1999) je Tabor Cerovo postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji. Ob vznožju Tabora je vrtača s kapelico sv. Antona Puščavnika.

Cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici je objekt izjemne kulturne in zgodovinske vrednosti. Nesporna znamenitost cerkve je zvezdasto obokan gotski prezbiterij s tremi dekorativno poslikanimi okenskimi odprtinami na stranicah ter z več plastmi delno odkritih fresk, datiranih okrog leta 1530.

Cerkev sv. Jurija
V središču Št. Jurija stoji cerkev sv. Jurija, prvič omenjena 1526. v zapisniku cerkvenih dragocenosti. Navaja jo stiški samostanski urbar iz leta 1662 pa tudi Valvasor kot podružnico šmarske fare. Na trgu ob cerkvi je stara kapelica s kipom Matere Božje z Jezusom.

Gostilna Pr' Atku ,
V gostilni nudijo jedi po naročilu, malice, pizze, solate ... Za vse sladokusce in gurmane pripravijo jedi na pravem "roštilju". Z izbranimi okusi vas bo razvajal priznani kuhar srbskih specialitet.

Gostilna Vodičar
V centru Grosupljega stoji gostilna Vodičar. Že zgodaj zjutraj si lahko v njej privoščimo kavico, nudijo še dnevno sveže malice, ki nam jih pripravijo tudi za domov. Popoldne in zvečer se lahko osvežimo ali ogrejemo z izbrano pijačo v prijetni družbi.

Prešernova pot
Pot poteka od Grosupljega skozi Spodnjo Slivnico, čez Predole v Veliko Račno in se konča na Kopanju. Asfaltirana cesta se izmenjuje z makadamom in gozdno potjo. Vsako leto je na kulturni praznik 8. februarja organiziran pohod po Prešernovi poti. Na Kopanju je kulturni program z mašo.

Dan doživetij v Županovi jami.
Konec maja poteka tradicionalni pohod iz Grosupljega do Županove jame. Pri jami se na ta dan odvija turistična prireditev. Obiskovalci si lahko ogledajo jamo in kulturni program ter se udeležijo različnih športnih in drugih aktivnosti.