ADAMOV ŠČIT
Dolžina poti
35,0
Dolžina poti 35,0 km
Časovni obseg poti
03:00
Časovni obseg poti 03:00
Največja strmina vzpona[%]
17
Največja strmina vzpona: 17 %
Največja strmina spusta: 7 %
Povprečna strmina vzpona: 6 %
Dolžina vzponov nad 5%: 5,90 km
Najnižja točka poti: 589 m
Najvišja točka poti: 278 m
Višinska razlika: 815 m
Poraba energije
6104
Poraba energije za moške: 6104 kJ (1458 kcal)
Poraba energije za ženske: 4974 kJ (1188 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Zelo zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
Kratek opis

Tokratna kolesarska tura nas bo popeljala po krajih, kjer so pred stoletji gospodovali vitezi in baroni Ravbarji. Obiskali bomo tudi njihovo grobnico. Slava in vpliv družine Ravbar sta segala veliko dlje, kot segajo prelepe panorame ob naši poti. V krajih, mimo katerih bomo kolesarili, se je na vojne pohode in lov odpravljal vitez Adam Ravbar. Na koncu bomo obiskali še njegov grad Krumperk, kamor se je vedno rad vračal ...

Potek

Domžale – Mala Loka – Bišče – Ihan – Goričica – Goropeče – Vinje – Zg. in Sp. Javoršica – Vrhpolje – Kokošnje – Škocjan – Račni vrh – Gorjuša - Domžale

Proti jugu ob Kamniški Bistrici
Na pot se odpravimo iz Športnega parka Domžale . Krenemo v nasprotno smer od semaforja skozi Športni park do Zelene osi – kolesarske in pešpoti ob Kamniški Bistrici – v smeri vodnega toka. V časih Adama Ravbarja so bile Domžale le križišče poti. (Domžale so eno najmlajših slovenskih mest. Za mesto so bile razglašene šele leta 1952.) Kar prehitro je konec idilične poti ob vodi . Med ostanki nekdaj gostih hrastovih gozdov ob Mlinščici kolesarimo proti Mali Loki. Na razpotju sredi Male Loke stoji na desni strani samostan sester Svetega križa s kapelo . Gremo po desni cesti in na mini križišču pri kapelici v Biščah zavijemo levo . Prečkamo Kamniško Bistrico in že smo v Selu pri Ihanu. Koliko Sel je v Sloveniji? Kar nekaj, vsekakor dovolj, da vsako leto pripravijo srečanje. Nadaljujemo pot proti Ihanu; zdaj vozimo po bolj prometni cesti, zato bodimo previdni.

Zadnje domovanje Ravbarjev
Na levi vidimo upravno stavbo farme Ihan . V središču vasi pod divjimi kostanji je pregledna karta naselja z okolico , . Pri kapelici zavijemo desno mimo cerkev sv. Jurija , nato pa v klanec proti cerkvi sv. Kunigunde na Taboru . Zdaj moramo zategniti uzde, kot jih je mnogokrat vitez Adam, ko je jahal tod na svojem konju, vendar danes to pomeni, da bomo prestavili v nižjo prestavo in pokrčili komolce. Na polovici vzpona se začenja makadam, zato je najbolje, da pred domačijo stopimo s kolesa in gremo peš čez dvorišče do cerkve . V družinski grobnici Ravbarjevih verjetno počiva tudi pogumni baron Adam. V dolino se vrnemo v po isti poti. Na koncu Ihana zavijemo na Goropeče . Tura Adamov ščit ima številko tri .

Pobočna panoramska cesta
Sprva se cesta vzpenja rahlo, v gozdu pa vzpon postane konkretnejši. Ne traja dolgo in že smo pri Ekološki kmetiji Goropeče , nasproti kapelice . Mimo kapelice gre pot do cerkve sv. Miklavža, ki je od kmetije oddaljena približno 200 metrov. Spustimo se do razglednega platoja, ki je na meji z občino Dol pri Ljubljani . Odpre se nam prelep razgled na bližnje vrhove Posavskega hribovja . Na naslednjih križiščih vodijo ceste na desno v Dol pri Ljubljani, mi pa bomo vedno zavijali levo. Ko spet pridemo na asfalt, zavijemo levo na kolovoz mimo kozolca , čez dvorišče in levo navzgor . Uživamo v kolesarjenju po razgledni pobočni cesti . Na začetku vasi Vinje je ohranjena sušilnica sadja . V vasi lahko raziščemo vaško pokopališče ob cerkvi sv. Marije , sicer pa nadaljujemo vožnjo po pobočni makadamski cesti . Prevozimo še dve serpentini in pridemo do sadjarske kmetije Vode.

Adamov lov za lepimi razgledi
Na naslednjem križišču se začne vzpon proti Osredku . Opuščena kmetija še ni izgubila svoje nekdanje privlačnosti. Zopet smo na makadamu in za zavojem se cesta skoraj postavi pokonci. Še en pogled na prevoženo pobočno cesto , preden prestavimo v najnižjo prestavo. Ne spreglejmo spominskega obeležja ob cesti . Kmalu dosežemo kapelico na Konfinu . Levo vodi cesta do Svete Trojice, mi pa vozimo naravnost proti razglednemu grebenu. Strm vzpon je pozabljen, sedaj uživajmo v nepozabni panorami, enkratnem razgledu na Domžale , Moravško dolino in Kamniške Alpe .

Adam, zategni uzde
V Zg. Javoršici se na razpotju začne sprva strm spust . Moravška dolina je pred nami kot na dlani . Klopi ob poti so idealno počivališče . V kozolcu na začetku Sp. Javoršice je razstavljena zbirka starega kmečkega orodja . Gospodar Miro vam jo bo z veseljem razkazal . Skozi gozd se spustimo do Vrhpolja. Na križišču stoji hiša z letnico 1893 . Na desni je cerkev sv. Petra in Pavla , mi pa zavijemo levo skozi Stegne po prijetni ovinkasti cesti. Krenemo levo na makadamsko cesto proti Dolam pod Sveto Trojico . Nasproti vaške kapelice stoji propadajoča hiša z lepimi rožami. Preko Kokošenj se spustimo v Zalog pod Sveto Trojico in prečkamo potok Račo. Koliko mlinskih koles je nekoč gnala ta voda ?

Poletno gledališče
Preden prečkamo glavno cesto, si lahko pogasimo žejo na terasi gostilne Soklič . Na Studencu je ob vaškem napajališču veliko pokrito letno gledališče . Na odru nastopa naš Adam Ravbar, vendar moramo naprej obiskati njegov dvorec. Nekoč bomo res zavili na kakšno predstavo Poletnega kulturnega festivala. Pri Gasilskem domu in kapelici zavijemo proti cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu . Škocjan leži na apneniškem kraškem svetu, kjer vode izvirajo ali ponikajo. V bližini je več podzemnih jam in izvirov. Od cerkve se spustimo navzdol skozi Brezje do glavne ceste. Na levi lahko še enkrat vidimo zeleno streho poletnega gledališča . Na glavni cesti zavijemo desno in takoj zatem levo proti Račam. Leva zavijanja s prometnih cest prek nasprotnega pasu so vedno neprijetna. Ne pozabimo nakazati smeri!

Na razgledni Račni vrh
Na razpotju stoji še ena označba naše poti . Prečkamo dolino Rače in se povzpnemo na razgledni plato Račni vrh. Tako kratek vzpon, pa tako lep razgled! Pogled seže vse do Kamniških Alp . Po plastnici kolesarimo skozi vas in se mimo Brezovice spustimo proti Gorjušam. Na križišču pri avtocestnem nadvozu zavijemo levo proti Jamarskemu domu in gradu Krumperk .

Grad Krumperk
Do doma Adama Ravbarja smo prispeli tik pred koncem ture . Še danes, ko ni ravno v polnem sijaju, vzbuja grad spoštovanje. Okoli njega se pasejo konji . Levo je odcep za Jamarski dom , mi pa gremo naravnost proti gradu . Kaj vse bi nam povedali mogočni zidovi, če bi znali govoriti. Od tu je Adam Ravbar začenjal svoje pohode. Na naslednjem gričku še enkrat pogledamo nazaj na graščino . Pri smučarski skakalnici vozimo naravnost ob avtocesti, jo prečimo za gostilno Mgan in se vrnemo v Športni park. V spomin na viteza Adama lahko nazdravimo v Pivnici Adama Ravbarja na Rodici. Ko se pivo zlato v čaši zaiskri, na veke Adam Ravbar naj živi!

Samostan sester Svetega križa v Mali Loki
Nekoč je na tem mestu stala Rudeževa graščina. Leta 1918 so sestre Svetega križa kupile graščino in jo spremenile v samostan. Že leta 1920 se dale postaviti majhno hišno električno centralo, ki jo je poganjalo mlinsko kolo na Mlinščici. Leta 1932 so stavbo predelale in prizidale kapelo .

Ihan
Skozi Ihan naj bi potekala že rimska cesta in kasneje tudi tovorna pot od pristanišča na Savi pri Dolu proti severu. Starost kraja nam potrjuje tudi poimenovanje cerkve po sv. Juriju . Temu svetniku so cerkve posvečali v krajih, kjer so prej dolgo častili poganske bogove. Voda Kamniške Bistrice je gnala številna vodna vretena, a je tudi pogosto poplavljala, kar je onemogočilo razvoj kraja v večje središče.

Cerkev sv. Kunigunde (Kune) na Taboru
Na Slovenskem je malo cerkva posvečenih sv. Kunigundi . Cerkev je bila nekdaj grajska kapela gospodov Krumperških in v njej so jih tudi pokopavali. Ob zlatem oltarju je grb Ravbarjeve družine. Turki so Ihancem povzročili veliko gorja, zato so pri cerkvi sv. Kunigunde ob pomoči plemiške družine Ravbar zgradili tabor. Ostanki taborskega obzidja so vidni še danes . Obzidje je bilo pravokotne oblike in visoko nad pet metrov, v njem so bile strelne line. Pod obrambnim hodnikom so bile shrambe, kjer so kmetje hranili svoje imetje. Zanimiv je bil sistem vhoda z dvižnim mostom.

Cerkev sv. Miklavža na Goropečah
V razloženem naselju Brdo stoji na samem cerkev sv. Miklavža iz 14. stoletja . Visoko na južni strani zvonika je vzidan kip sv. Miklavža . Posebno vrednost dajejo cerkvi gotske freske, nastale pred letom 1481. Odlikujejo se po značilnem milem izrazu na obrazih naslikanih figur in mehkem gubanju njihovih oblačil. V bližini cerkve stoji ohranjena stara domačija .

Poletno gledališče Studenec
Pokrito letno gledališče na Studencu sprejme preko 1000 obiskovalcev. Stoji ob vznožju Komovca in ima odlično naravno lego .

Grad Krumperk
Grad Krumperk je prišel v last plemiške družine Ravbar leta 1517. Rodbina je dala vrsto znamenitih mož. Najbolj znan je bil baron Adam Ravbar, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov v bitki proti številčnejšim Turkom pri Sisku leta 1593. Ta zmaga je zmanjšala nevarnost turških vpadov na Kranjsko. Okoli leta 1580 je baron Adam Ravbar prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno zgradbo štirikotne oblike s štirimi stolpi. Vhodni portal krasi grb baronov Ravbarjev . Leta 1712 so nasproti vhoda v grad zgradili baročno kapelo .

Gostilna Soklič, Zalog pod Sveto Trojico
Pravi kraj za vse jedce, ki si radi privoščijo dobro domačo hrano, v prijetni družbi in sproščenem vzdušju. Žlahtnost starega in dobrega še vedno živi v tej gostilni.

Jamarski dom Gorjuša (0,15 km)
V prijetnem okolju, obdani z gozdovi in bogato zgodovino, lahko dobro jeste in si spotoma ogledate zanimive muzejske zbirke ter Železno jamo.

Pivovarna in pivnica Adam Ravbar Domžale (1,5 km)
Turo Adamov ščit lahko zaključite v pivnici, ki nosi njegovo ime. Ponudili vam bodo golaž Adam Ravbar, viteški zrezek ... in seveda domače kvasno pivo Adam Ravbar.

Vitez Adam Ravbar, poveljnik kranjske konjenice v bitki s Turki pri Sisku leta 1593, bo večno živel v ljudski pesmi.

Ravbar si vojakov zbere, dol pod Sisek z njimi dere.
Tolk je Turka na terišču, kolkor mravelj na mravljišču.
Najprej v dir je Ravbar tekel, velkmu hlapcu: »Stopi,« rekel,
»zlez na to visoko drevce, gledaj dobro na banderce:
So banderci videt beli, trdo mujo bomo imeli;
so banderci pa rdeči, nič ne bodimo boječi.
Turka bomo pozobali, kakor da bi češnje brali,
pred miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne djali.«
Hlapec vidi vse rdeče, to stri Kranjce vse goreče:
tako v Turka se zagnali, da so vsega posabljali.

Turistično društvo Ihan vsako leto na krajevni praznik 26. junija pripravi prireditev s tržnico.
Vsako poletje člani Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana organizirajo Poletni kulturni festival na Studencu. Program je na voljo na http://studenec.net
Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah skrbi za bogat program prireditev in razstav. Več na http://www.kd-domzale.si/

Na turi je nekaj nevarnih prečenj glavnih prometnih cest. Previdnost ni odveč!