Cikcak prek avtoceste
Začeli bomo v Šentjakobu in se podali proti severu, natančneje, proti Pšati. Šentjakobska cerkev je vidna že od daleč. Nedaleč od nje sta gostilna Pečnikar in pokopališče, ki skupaj premoreta kar nekaj parkirnih prostorov. Po Zajčevi poti krenemo proti avtocestnemu nadvozu, za katerim takoj zavijemo na levo s prometne Zasavske ceste. Na desni sameva sredi polja Reaktorski center v Podgorici . Kapelica in osamelo drevo spominjata na nekdanje čase. V Pšati zavijemo v levo mimo gostilne Janežič. Nato si sledita dva mostova, prvi čez Pšato , drugi pa preko mlinščice, umetnega kanala, ki napaja Leskovčev mlin. V imenu vasi naj bi bilo nekaj zlega, verjetno zaradi številnih poplavljanj Pšate. Pri mlinu zavijemo na desno proti Dragomlju in pod avtocesto skozi naselje. Ko kolesarimo po teh vaseh skoraj pozabimo, da smo le nekaj kilometrov stran od Ljubljane. Vaško okolje je sicer že močno spremenjeno, a še vedno je na vsakem koraku čutiti nekdanji način življenja. Na koncu vasi je kapelica in mogočne vrbe . Sredi Šentpavla zavijemo na nadvoz preko avtoceste. Med drevjem sredi polja stoji nenavadno velika krogla . To je Bioplinarna Ihan, ki iz bioloških odpadkov in gnojevke proizvaja bioplin in zeleno električno energijo. Naprava stoji v industrijskem kompleksu skupaj s Centralno komunalno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Nadaljujemo vožnjo vzdolž avtoceste, prečkamo Kamniško Bistrico ter malce pokukamo v Ihan.V Prelogu pri smučarskih skakalnicah že četrtič prečkamo avtocesto ter po vzhodni strani obidemo Domžale.
Na Krtino
Ko prečkamo potok Račo, zavijemo v desno proti Dobu. Na levi vidimo Kamniške Alpe . Naselje Dob je verjetno dobilo ime po nižinskih poplavnih gozdovih hrasta ali doba. Mačehovsko ravnanje z mokrišči in znižanje nivoja podtalnice sta pogubno vplivala tudi na hraste. Gozdov ni več, ostala so le še imena krajev, ki spominjajo nanje. Po prednostni cesti kolesarimo skozi Dob in zopet prečkamo avtocesto, pred Krtino pa še prometno regionalno cesto proti Moravčam. Že na začetku naselja nas prevzame posebno ozračje te vasi. Peš se lahko povzpnemo na krtino sredi Krtine, kjer stoji zanimiva taborska utrdba s cerkvijo in samostojnim zvonikom . Kako je Turek gledal na te zidove, ki so bili takrat še nekaj metrov višji kot zdaj ? Na obzidje je pripeta hiša, v kateri lahko povprašate za ogled cerkve. Potrudite se, ne bo vam žal . Krtina obiskovalca ne pusti ravnodušnega.
Preko valovite Moravške doline
V Brezju pri spomeniku zavijemo na desno proti Škocjanu. Mimo ekološke kmetije pridemo do cerkev sv. Kancijana sredi naselja. Škocjan leži na apnenčastem kraškem svetu, kjer vode izvirajo in ponikajo. V bližini je več podzemnih jam in izvirov. Med potjo v Imovico vstopimo v občino Lukovica, ki ima v svojem grbu rokovnjača . Zavijemo na levo v Prevalje in takoj zatem na desno proti Imovici. Kolesarjenje po valoviti pokrajini Moravške doline je podobno potepanju po deželi velikega krta, le da so moravške krtine obljudene, obdelane in, če imamo srečo, tudi obsijane s soncem. Vzpenjamo se mimo Spodnjih Kosez proti Gradiškem jezeru. Od zgoraj je pogled na Spodnje Koseze drugačen. Po grebenu se dvigujemo proti Gradišču pri Lukovici. Na Gradiškem griču nad naseljem bedi cerkev sv. Marjete . Če dobro pogledamo, vidimo na desni Gradiško jezero . Od križišča je do njega le slab kilometer. Okoli jezera je speljana 4,2 kilometra dolga makadamska pot. Preko doline vidimo ostanke znamenitega gradu na Brdu pri Lukovici, ki molijo iz gozda . Zdaj gremo proti središču vasi, kjer pri Mačkovem podu zavijemo v dolino Črnega grabna.
Rokovnjaška Lukovica
Preko avtoceste se spustimo v Podpeč pri Lukovici. Na začetku doline Črni graben nas na desni strani pričakata rokovnjač in v ozadju mogočna stavba nekdanje mitnice in poštne postaje . Stoletja je skozi dolino Črni graben proti Trojanam potekala trgovska pot. Zavijemo na levo in pridemo na osrednji trg v Lukovici. Kraj je bil včasih znan kot »furmanska postojanka«. Furmani so bili prevozniki, ki so prevažali tovor z vozovi s konjsko vprego. Na trgu ne moremo mimo gostilne Furman, v kateri točijo pivo Rokovnjač in strežejo rokovnjaški golaž . Na koncu trga zavijemo v desno na Šolsko pot . Mimo letnega gledališča in kapelice se strmo vzpenjamo na Brdo pri Lukovici. Upajmo, da v Lukovici niste pretiravali z rokovnjaškimi dobrotami! Na platoju je na levi domačija Franca Marolta, slovenskega skladatelja, na desni pa Čebelarski center Slovenije . V njem se lahko okrepčamo, kupimo spominek v prodajalni in izvemo veliko zanimivega o čebelarjenju. Sicer pa nadaljujemo pot ob baročni Marijini cerkvi . Zraven cerkve stoji zidovje gradu Brdo . Notranjosti gradu si ne moremo ogledati, lahko pa raziščemo njegov park. Grad zapustimo po desni strani ob gabrovem drevoredu .
Proti Vranji Peči
Vsi dosedanji vzponi so bil le ogrevanje. Cesta se dviga skozi gozdove, ki so prerešetani z žicami električnih daljnovodov. Kako lepo bi bilo brez njih! Skozi Čeplje se pripeljemo do odcepa za Preserje pri Zlatem Polju. Cesta se strmo dviga mimo osamljenih kmetij . Na sedlu vstopimo v občino Kamnik . Verjetno je bila pot preveč strma in smo Zlato Polje spregledali. Na platoju pred Veliko Lašno samevajo kozolci . V vasi so mogočne kmetije . Po kratkem, a strmem vzponu dosežemo sleme, ki je najvišja točka na turi.Težja polovica poti je zdaj za nami. S sedla lepo vidimo Vranjo Peč , malo naprej lahko pokukamo v Tuhinjsko dolino . Sredi Vranje Peči stoji cerkev sv. Urha . Na skalnem zobu , ki se dviga nad mrliško vežico na koncu vasi, so se nekoč zbirale vrane, po katerih je kraj dobil ime. Danes ga obiskujejo predvsem plezalci, ljubitelji navpičnih sten. Od tu se nam ponuja enkraten razgled po Ljubljanski kotlini.
Razgledni plato
Spustimo se do odcepa za Spodnje Palovče . Leva cesta vodi v Kolovec, vendar se mi povzpnemo na Zgornje Palovče, ki ležijo vzdolž razgledne pobočne ceste . Sredi strnjenega naselja stoji pod cesto Budnarjeva muzejska hiša . V njej so našli svoje mesto spomini na življenje naših prababic. Cesta se kmalu začne spuščati skozi gozd proti Kamniku. Ne levi lepo vidimo osamelec Homec in celotno dolino .
Kamnik – mesto z dušo
Prva panorama Kamnika je pogled na staro mestno jedro in dvorec Zaprice . Nato vidimo še Mali grad , ki je ena izmed največjih kamniških znamenitosti in simbol Kamnika. Na strmi Bergantovi gori stojijo razvaline Starega gradu . Po prednostni cesti nadaljujemo vožnjo do šolskega centra. Semaforizirano križišče na glavni cesti skozi Kamnik prevozimo naravnost in prečkamo Kamniško Bistrico. V Šutni na desni se nahaja Sadnikarjev muzej , ki je prvi zasebni muzej v Sloveniji. Malo naprej na vzpetini, v dvorcu Zaprice pa je Medobčinski muzej Kamnik . Že na prvi pogled smo opazili, da je Kamnik kraj z bogato zgodovino in lepo ohranjeno kulturno dediščino, vendar si podrobnejši ogled mesta raje prihranimo za kdaj drugič. Po Ljubljanski cesti kolesarimo skozi novi del Kamnika in nadaljujemo vožnjo po obvoznici proti Trzinu.
Po ravnini proti Ljubljanski kotlini
Cesta je zelo prometna, zato vozimo previdno. Na naši desni vidimo v Šmarci cerkev sv. Mavricija , malo naprej pa še Marijino cerkev na Homcu . Kolesarimo med žitnimi polji , ki so v preteklosti omogočila razvoj slamnikarske obrti v širši okolici Domžal. Pletenje slamnatih kit je bilo stoletja pomemben del življenja in preživetja teh krajev. Ljudem je dajalo kruh in jih povezovalo, saj so med sedenjem pri pletenju kit peli in se pogovarjali. In medtem ko misli še pletejo slamnato kitko, je kolo že pred Mengšem.
Na naslednjem krožišču za kanalom Pšate, ki je bil zgrajen kot razbremenilnik ob velikih vodah, nadaljujemo pot proti Domžalam. Na desni vidimo cerkve sv. Mohorja in Fortunata , ki se uvršča med najimenitnejše spomenike baročne umetnosti na Slovenskem. Po prečkanju domžalske vpadnice pridemo do gasilskega doma in mogočne lipe. Na naši desni sta Maroltova lekarna in Kulturni dom Franca Bernika , ki je ena najlepših v secesijskem slogu zgrajenih stavb na Slovenskem. Na koncu Štude, ki je najstarejši del Domžal, stoji Dimičevo kužno znamenje iz leta 1602 . Skozi Dragomelj in Podgorico se po zelo prometni cesti vrnemo v Šentjakob.
Kdaj gremo na naslednji nedeljski izlet?