Pot ima obliko mladega orla z zaprtimi krili, ki komaj čaka, da bo poletel. Poletimo z njim še mi!
Izhodišče je parkirišče pri cerkvi na Sv. Urhu, kjer lahko pustimo avto. Sv. Urh sicer ni kraj veselih spominov, saj je bil v letih 1941−45 prizorišče tragičnih zločinov in bratomorne vojne. Sčasoma se tudi najstrašnejši spomini zameglijo, nas pa to spominsko območje opozarja: nikdar več!
Skozi gozd
Izhodišče današnje poti je sicer priljubljena izletniška točka prebivalcev vzhodnega dela Ljubljane. Začnemo pri cerkvi in zavijemo na pot, ki teče desno od spomenika . Pozor: ta pot je namenjena predvsem sprehajalcem , zato upoštevajmo, da imajo prednost oni, ne mi. Pot je v začetku položna, kmalu pa se začne zložno dvigati. Na nekaterih mestih poteka v useku in je ob deževnem vremenu blatna, zato so si sprehajalci na levem robu poti uredili obhode, ki pa potekajo prek korenin in so slabo prevozni. Približno en kilometer od spomenika se pot dvigne na manjši plato in se zravna , z desne strani lahko slišimo hrup avtomobilov z avtoceste. Pot se tu razcepi: ena gre naravnost navzgor na greben, druga, širša, na levo. Zavijemo na levo; pot je na začetku skoraj ravna, nato pa se v ozkih usekih zložno dviguje . Čez približno 800 metrov pridemo do razcepa, kjer gre desna pot strmo navzgor, leva, širša pa poteka skoraj v isti ravnini . Mi gremo na desno in navzgor (če bi zavili na levo, bi prišli na Zadvorski hrib nad Žabjo vasjo). Pot se dvigne in nato poteka v prijetni, skoraj ravni črti po grebenu z bogatimi rastišči različnih gozdnih sadežev , dokler ne doseže roba travnika . Tu se držimo desne in poti, ki pelje mimo ograd , dokler po zadnjem vzponu pridemo do prvih hiš na Orlah .
Orle
Pri prvih hišah zavijemo na levo po asfaltirani cesti in se še malce dvignemo, da dosežemo najvišjo točko izleta. Od tod naprej gre večinoma samo še navzdol (z izjemo nekaj kratkih vzponov pred Podmolnikom in do parkirišča na Sv. Urhu). Mimo hiš se hitro spustimo do glavne ceste med Rudnikom in Orlami, kjer zavijemo levo mimo izletniške gostilne Pri Mihelnu (na dvorišču nasproti gostilne stoji kip Marije), nato pa se prične spust v dolino. Cesta ves čas teče med hišami in se precej strmo spušča proti vzhodnemu robu vasi. Pri zadnji hiši na desni dobro poglejmo, morda bomo videli udomačeno srno Niko . Za hišami je na desni spomenik zaključnim bojem za osvoboditev Ljubljane ob koncu druge svetovne vojne , takoj pod njim pa je sedlo pod Orlami, kjer se razcepijo štiri poti: po eni smo prikolesarili mi, desna, makadamska, poteka mimo opuščenih kamnolomov proti Lavrici, naravnost gre pešpot na Molnik, leva asfaltirana cesta pa se spusti v dolino proti Podmolniku (smerokaz za Sostro). Gremo na levo po asfaltirani cesti in takoj pod sedlom smo nagrajeni s prekrasnim razgledom na severovzhodni del Ljubljanske kotline s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju . Cesta se hitro spusti do domačije Dolinar v Završju, kjer je na desni bajer , nato pa se ponovno na kratko dvigne do prvih hiš v Podmolniku.
Podmolnik
Podmolnik je precej razpotegnjeno naselje. Glavni del vasi leži pod hribom Marenčkom na naši desni strani . Pred vstopom v Podmolnik cesta ostro zavije v levo, zato moramo biti še posebej pozorni. Cesta se nato spusti v Podmolniško dolino pod Zadvorskim hribom . Po dolini teče potok Breska, ki izvira pod Orlami. Zdaj smo že v dolini in cesta, ki poteka ob gozdu, nas pripelje v Žabjo vas.
Trim steza
Tik pred Žabjo vasjo je na levi strani v gozdu Brunarica Zadvor , kjer se lahko okrepčate. Ob Brunarici je tudi začetek trim steze Zadvor , ki poteka po grebenu Zadvorskega hriba. Trim steza sicer ni optimalno vzdrževana, vendar so postaje še vedno dovolj opremljene, da je možno opraviti skoraj vse predpisane vaje. Bi poskusili? Ni problema, pustite kolo pri Brunarici in se poženite v hrib!
Ravninski del s ciljno strmino
Od Žabje vasi se peljemo naravnost naprej po Cesti 13. julija, prečkamo Cesto druge grupe odredov , ki vodi v Sostro, in v Zadvoru na Litijski cesti zavijemo na levo proti Ljubljani. Na križišču s Cesto druge grupe odredov zavijemo ostro v levo nazaj proti Sostremu in pri smerokazu za Sv. Urh zavijemo na desno na Cesto na Urh. Ko se nato skozi drevored vzpenjamo proti Urhu, se pri prvem ovinku na hitro ozrimo v prekrasno dolino Konjščico , nato pa z zadnjimi močmi v ciljnem sprintu zakolesarimo navkreber do parkirišča, kjer smo začeli.
Tako, mlade orlice in orliči, je kdo še za en krog ali mogoče dva?