Pohodništvo

Če ste v kratkem mislili oditi na kakšen sprehod po Krajinskem parki Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, potem se mu za nekaj tednov raje izognite. Na pobočjih obeh gričev še vednonamreč vlada precejšen nered zaradi podrtih dreves.

Prostojne službe sicer delajo s polno paro, a za odstranitev velikih količin lesa bo potrebno še nekaj časa. Držite pesti, da bodo park uredili že v marcu, saj bomo rekreativni pohodniki, tekači in nordijski hodci sicer močno prikrajšani za odlično in uporabno rekreacijsko površino.

Takole je na glavni makadamski cesti, ki iz Švicarije vodi na Cankarjev vrh izgledalo pred dnevi...

Foto: Miran Taborski,Timing Ljubljana

Skoraj 35 kilometrov dolga pot okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev, je že od leta 1957 namenjena spominu na osvoboditev Ljubljane, a tudi in predvsem spodbudi k gibanju in zdravemu načinu življenja. Prav to pa je njen glavni cilj tudi danes.

Predvsem v zadnjem desetletju se število rekreativcev in rekreativk, ki se odločijo za pohod, nordijsko hojo, tek ali kolesarjenje, iz leta v leto veča. Velik del tudi manj aktivnih pa se redno vadečim v začetku odloči za udeležbo na majskem pohodu ali teku trojk.

Pot je pohodnikom na voljo skozi vse leto, ob njej pa so ponekod postavljene tudi zunanje naprave za pridobivanje moči in raztezanje.

Vabimo vas, da se podate na Pot, ki jo lahko prehodite naenkrat ali v več etapah. Tudi večkrat. Začnete lahko tam, kjer vam najbolj ustreza. Naloga je zbrati osem kontrolnih žigov, jih natisniti v posebno zloženko, ki jo brezplačno dobite na Timingu Ljubljana in jo z izpolnjenimi podatki pošljete na Timing Ljubljana, Staničeva 41. Za uspešno prehojeno pot boste prejeli spominsko medaljo (1x bronasta, 5x srebrna, 10x zlata).

Kontrolne točke z žigi so na naslednjih mestih:

• VIČ: Bife Pri Žabarju, Viška c. 50;
• ŠIŠKA: Okrepčevalnica Kačji pastir, ob Koseškem bajerju 
• BEŽIGRAD: AMZ Slovenije, Dunajska 128, prodajni biro
• JARŠE: Žito, Šmartinska c. 154, recepcija
• POLJE: Pekarna Studenec, Zaloška c. 168
• FUŽINE: Gostilna Babnik, Trpinčeva 78 (Fužinski most)
• RUDNIK: Dnevni bar Peyton, Dolenjska c. 103
• VIČ: Daj - Dam Livada, Hladnikova 15

Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na gorniški večer z Janezom Medveškom, ki bo v torek, 4. marca, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah.

Janez Medvešek (1952), iz Dragomlja, član Planinskega društva Domžale, po izobrazbi in sprva po poklicu soboslikar, kasneje slikar samostojni podjetnik, zdaj pa upokojenec. Zaljubljenec v slovensko pokrajino in slovenskega človeka, slikar, fotograf, pesnik, ustvarjalec v širokem pomenu besede. Po e-pošti je doslej razposlal 160 fotografsko besednih zgodb, s katerimi navdušuje doma in po svetu. V samozaložbi izdal pesniški zbirki Sanje (2000, 2013) in Ni vsakomur dano (2006), knjigo Rad imam sonce (2012), zvočno zgoščenko Pesmi in misli (2006) ter osemnajst stenskih koledarjev Naš dom. Njegov slikarski opus obsega več kot 3000 slik, predstavil se je na petinpetdesetih samostojnih razstavah in več kot štiridesetih skupinskih razstavah.

Po uvodni predstavitvi se bo z Janezom pogovarjal Borut Peršolja.

Vstopnine ni.

Edina uradna planinska koča, ki stoji na območju Mestne občine Ljubljana, stoji na razgledni vzpetini Janški vrh nad Zalogom, Jevnico in Litijo in je s 792 nadmorskimi metri tudi najvišja točka našega glavnega mesta. V bližini vrga je cerkev (menda jo je dal sezidati popotnik, ki se je v stiski, ko so ga na poti čez Janški vrh napadli razbojniki, zaobljubil bogu), v bližini cerkve pa kapela Marije Rožnovenske, ki so jo leta 1895, ko je močan potres prizadel Ljubljano, postavili Ljubljančani, da bi jih Mati božja varovala pred takimi nesrečami. Središče potresa je bil prav na Jančah.

Janče so seveda znane po spomladanskih Jagodnih nedeljah in jesenskih Kostanjevih nedeljah, so pa zelo priljubljena točka za pohodnike in kolesarje. Tja, visoko nad Ljubljano, namreč vodijo številne pohodne in kolesarske poti (več o tem preberite na www.pzs.si). Čez vodita tudi Besniška in Borovničeva pot.

Planinski dom Janče najdete tudi na družabnem omrežju Facebook.

Gibanje, še posebej v naravi prav gotovo sodi med najpomembnejše preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja našega srca in ožilja. Ljubljančanke in Ljubljančani sicer radi hodijo po okoliških vzpetinah, a možnosti za to so tudi na obrobju mesta in celo v centru.

Eno izmed možnosti za redno gibanja nudi je tudi edina Srčna pot, ki je utrjena in označena v našem glavnem mestu, vodi pa z Rakovnika, ob nogometnem igrišču Krim, za rakovniško cerkvijo, mimo Zvezdarne, čez Golovec in do Štepanje vasi. Odprli so jo maja 2007 in bo od letos vključena tudi v sistem rednega vzdrževanja športnih objektov v Mestni občini Ljubljana.

Pot je speljana po delu trase nekdaj priljubljene trim steze, od katere je danes ostala le še označevalna tabla ob Dolenjski cesti in morda še kakšna zeleno-bela markacija, ki še ni zbledela.

Kot zapisano, se po njej lahko sprehajate kadar želite ali utegnete, na voden pohod pa se, skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, po njej lahko sprehodite vsak prvi torek v mesecu. Pridružite se jim torej 4. marca, start pa bo ob 15. uri. Na začetku poti in ob vrnitvi nazaj si bo možno izmeriti krvni tlak in saturacijo. Prijavnine za pohod ne bo.

Povabilo na pohod preberite na zasrce.si.

V časniku Dnevnik smo zasledili naslednji zapis, ki za ljubitelje Šmarne gore in pohodništva ni prav nič vesel. Pravzaprav je dobesedno srhljiv portret katastrofe in opustošenja po zadnjem žledolomu. Na severni strani te priljubljene pohodne točke na severu Ljubljane je namreč poškodovanih 70 odstotkov dreves.

Takole piše njihova novinarka Barbara Smajila: Če je narava v Ljubljani pokazala zobe, se je nad Šmarno goro naravnost razbesnela. Prizori izruvanih drevesnih očakov, polomljenih slokih listavcev, mogočnih korenin, ki štrlijo kvišku, razcefranih debel in odlomljenih delov dreves, ki kot amputirani udi po bitki ležijo raztreseni naokrog, obiskovalca ne morejo pustiti ravnodušnega. Tisti, ki smo se proti najljubšemu ljubljanskem vrhu odpravili v četrtek, smo se počutili kot na pogrebu. Pot čez korenine je bila povsem neprehodna. Romarska pot je od parkirišča do kapelice še vedno podoba popolnega opustošenja. »Ko sem prvič po žledolomu prišla na vznožje, mi je šlo kar na jok,« je še vedno malce pretresena povedala gospa Štefi, ki nam je na vrhu postregla z domačim zeliščnim čajem. »Potem pa sem srečala gospoda, ki me je ves besen napadel, kako da poti še niso počiščene. Pa pol Slovenije takrat še elektrike ni imelo!« je bila šokirana. Domačini svojo rutino pač jemljejo zelo resno.

Celoten članek si preberite na www.dnevnik.si.

Pri Planinski založbi PZS je izpod peresa (pardon računalnika) izšla knjiga doživetij izkušenega publicista in urednika Vladimirja Habjana.

Knjiga raznolikih zgodb gornika, ki je do stanja, ko se pisec v gorah tudi na zahtevni turi počuti varno, prehodil dolgo pot. Pri tem je imel pogosto več sreče kot pameti in znanja, a je počasi le pridobival izkušnje, potrebne za vzpone na najzahtevnejše gore, za vstop v zimski in ledeniški svet. Predvsem pa za varno gibanje po kraljestvu brezpotij.

Vseh 34 zgodb se začne z (večinoma) avtorjevimi fotografijami, ki predstavljajo razpoloženjska vrata, skozi katera vstopimo v vsakokratno gorniško doživetje.

Cena knjige je 22,90 €, kupite pa jo lahko tudi v Planinski trgovini PZS, na Dvorakovi ulici 9 v Ljubljani ali jo naročite preko spletne trgovine PZS.

Med 24. in 28. februarjem boste v domžalskem Mestnem kinu, celjskem kinu Metropol, Mestnem kinu Ptuj in ljubljanskem Cankarjevem domu lahko spremljali navdihujoče zgodbe karizmatičnih posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, spoznavali skrivnostne gorske kulture in ogrožene živalske vrste, občudovali veličastne podobe gora, zadrževali dih ob neverjetnih avanturah, k premisleku pa jih bodo vabila tudi močna naravovarstvena sporočila iz zakladnice gorskega sveta.

Organizator festivala, Društvo za gorsko kulturo Domžale, z direktorjem Silvom Karom na čelu, znova pripravlja izjemno raznolik in kakovosten program, saj bodo na ogled številni najboljši gorniški filmi, ki so nastali v zadnjih dveh letih, zmagovalci in prejemniki nagrad na največjih tovrstnih festivalih po svetu. V petih festivalskih dneh se bo na filmskem platnu zvrstilo štiriinštirideset filmov iz petindvajsetih držav.

Podrobnosti o festivalu, sporedu in dodatnih dejavnostih boste našli na www.imffd.com.

Z namenom spodbujanja rednega gibanja je Športno društvo Zadvor pripravilo projekt, s katerim poziva vse ljudi zdravega koraka k rednemu pohajkovanju po Golovcu, Zadvorskem hribu in vseh ostalih poteh, ki pripeljejo na Orle.

Udeleženci naj v ritem rednega in zdravega pohajkovanja na Orle zakorakajo s klasičnim trikom zbiranja žigov v kartonček v obdobju enega leta. Kartonček za zbiranje žigov lahko dobite vsak prvi ponedeljek v mesecu na Uradnih urah ter vsako prvo sredo v mesecu v društvenih prostorih v Zadružnem domu ter v Gostilnici Orle. Žig se nahaja v Gostilnici Orle. Verjemite, večje kot je število odtisnjenih žigov, bolj motivacija narašča.

Vabljeni na vzpon iz katere koli smeri: od Brunarice Zadvor, z Urha, iz Bizovika, Hrušice, iz centra preko Golovca, z Rudnika ali iz Podmolnika.

Začetek akcije je bil 1.1.2014, zaključek pa bo 31.12.2014.

S plačilom članarine za pohodniški odsek (10 €) in prejemom prvega kartončka, ki vključuje pri vsakem obisku Gostilnice Orle tudi 10% popust na katerokoli pijačo, uradno vstopite v akcijo GREM, GREVA, GREMO NA ORLE.

Priznanja bodo podeljena:

• za 30 vzponov - bronasta medalja (izpolnjen en kartonček)
• za 60 vzponov - srebrna medalja (izpolnjena dva kartončka)
• za več kot 60 vzponov - zlata medalja in darilo (pridobljenih za več kot dva kartončka žigov.

Podrobnosti in opisi so na www.sportnodrustvozadvor.si.

Z nič kaj dosti pompa in reklame, je Ljubljana že lani dobila svojo drugo celoletno pohodniško akcijo (prva so Vzponi na deset vrhov). Pravzaprav gre za vodeno celoletno akcijo, ki jo vsako zadnjo soboto v mesecu pripravlja zagnani planinski vodnik Janez Albert iz Planinskega društva Ljubljana-matica.

Gre za popotovanje od Podutika v Škofjo Loko in to ne kar po cesti in po ravnem, ampak malo bolj gor in dol. Izhodišče je vsakič v Podutiku, na končni avtobusni postaji, kar dolga, razgibana, a ne preveč zahtevna pot pa vas vodi preko Toškega Čela, Katarine, Jakoba, Legastje, Govejka, Osolnika in do cilja v Škofji Loki. Vmes je čas tudi za kakšen postanek z okrepčilom, saj so ob poti tako planinske koče, kot tudi kmečki turizmi in gostilne.

Naslednji pohod bo 22. februarja.

Podrobnosti bodo (so) objavljene na www.pd-ljmatica.si.