Pohodništvo

Mina Markovič s Ptuja, članica ŠPK Plus (Sežana), absolventka študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena v Športni enoti Slovenske vojske. Pleza od leta 1998, tekmuje od leta 2001, večkratna državna prvakinja v športnem plezanju. Dvakrat je osvojila svetovni pokal v težavnostnem plezanju (2011 in 2012), dvakrat pa je bila druga (2013, 2014). Je ena najbolj vsestranskih plezalk v tekmovalnem plezanju: trikrat je osvojila svetovni pokal v kombinaciji (2011, 2012, 2013). V sezoni 2011 ji je uspelo zmagati tako na tekmi v balvanskem, kot tudi v težavnostnem plezanju. Na svetovnem prvenstvu je osvojila drugo mesto v težavnosti (2014) ter tretji mesti v kombinaciji (2011, 2014). Smer Mind Control je njena prva preplezana smer z oceno težavnosti 8c+ (v 3. poskusu, 2014). Večkratna dobitnica zlatega znaka Olimpijskega komiteja Slovenije, večkratna najboljša športna plezalka Planinske zveze Slovenije. Za vrhunski mednarodni dosežek v športu je prejela Bloudkovo nagrado (2012). Leta 2013 je prejela nagrado Salewa Rock Award.

Gorniški večer bo v torek, 3. februarja 2015, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah. Po uvodni predstavitvi se bo z Mino pogovarjal Borut Peršolja.

Vstopnine ni.

Od začetka leta že spet poteka akcija, ki želi pohodnike, tekače in tudi kolesarje iz naše regije, rekreativno zaposliti za celo leto in še naprej.

Cilj je na Orlah, ki ležijo na 453 metrov visokem hribu, ki je vzhodni podaljšek Golovca in sosed nekoliko višjega Molnika. Orle so dostopne iz številnih smeri in izhodišč: praktično iz centra Ljubljane po grebenu Golovca, z dolenjske strani iz Rudnika in Lavrice, s severa prek Urha, iz Zadvora, Podmolnika, Bizovika ali Hrušice, za iznajdljive in radovedne pa še po raznih drugih poteh. Iz katerekoli smeri se že povzpnemo do predlagane destinacije, nas v vsakem primeru čaka nekaj svežega zraka na krajšem, ne več kot dvournem, pohodu. Čas vzpona lahko pohodnik poljubno skrajša ali podaljša, saj si smer vzpona in sestopa izbere vsak pohodnik sam, ŠD Zadvor pa na tem mestu dodaja, da so vse pohodniške poti, ki peljejo na Orle primerne za rekreativce vseh starosti. Poleg žiga vas v Gostilnici Orle lahko pričaka okrepčilo ter razgled v vse smeri na okoliške hribe, Barje in del mesta, v jasnem pa do oddaljenih vršacev Kamniških, Karavank in Julijcev.

Kartonček za zbiranje žigov lahko dobite vsak prvi ponedeljek v mesecu na uradnih ter vsakodnevno v Gostilnici Orle (Orle 37, 1291 Škofljica).

Do pomladi se obeta vsaj delna prenova Srčne poti Becel, ki so jo pred leti, na območju nekdaj zelo priljubljene Trim steze Rakovnik, postavili Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Športna zveza Ljubljane in Mestna občina Ljubljana, ob pomoči Fundacije za šport. Lanski žled je pustil svoje sledi tudi na zahornem delu Golovca, posledice pa odstranjujejo še danes in jih bodo še lep čas. Težava je tudi v številnih znanih in neznanih lastnikih, ki niti niso dosegljivi ali odzivni. A v jabolko so letos ugriznili na Četrtni skupnosti Rudnik, kjer je predsednica Katarina Šinkovec Juvanc z odborom za šport menda prepričala tudi župana, ki bo poskrbel za vzpostavitev prehodnosti obstoječe poti in sofinanciral tudi nove oznake. Še več: letos naj bo na vrhu Golovca stal tudi nov Trim otok (to je urejen prostor s trim napravami iz naravnih materialov, opremljen je z informativno tablo, na kateri so napotki za izvedbo vaj), kar je odlična novica tudi za številne sprehajalce in tekače, ki se od pomladi do zime množično rekreairajo na tem prijetnem in mirnem delu Ljubljane.

Seveda bomo zgodbo spremljali naprej in vas o njej obveščali.

V letu 2014 je GRZS izpeljala 396 reševalnih akcij, kar je malce več kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012. Gorski reševalci so lani najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, izstopajo tudi poškodbe glave, vzrok za največ smrti v gorah, zato je pomembna uporaba čelade. Prednjačijo gorske nesreče na poteh, leta 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, pa so imeli več intervencij poškodovanih pri delu v gozdu. Pogoste so tudi nesreče pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu na Tolminskem.

Celotno analizo reševalnega dela v letu 2014 si lahko ogledate v medijskem središču GRZS.

Planinska zveza Slovenije nudi kar polovičen popust pri nakupu planinskega koledarja, ki ga krasijo najlepše fotografije, izbrane na razpisu Planinske zveze Slovenije.

Vsak mesec boste lahko uživali ob fotografijah slovenskih vrhov v vseh letnih časih. Koledarski del je opremljen trimesečno, z luninimi menami. 13-listni koledar, z dodanim razglednicami na podložnem kartonu, je tiskan na kvalitetnem papirju in vezan s črno špiralo.

Cena je s 50 % popustom le1,95 EUR* (polna cena: 3,90 EUR)*. Akcija traja do prodaje zalog.

Kupite ga lahko kar preko spletne trgovine na www.pzs.si.

Krpljanje je odlična rekreacija, saj zanj ne potrebujete urejenih poti, primerno pa je tudi za ljudi z malo kondicije, tudi starejše… In za vse, ki preprosto uživajo v naravi in snegu. Vse kar potrebujete so topla oblačila in udobni pohodni čevlji.

Na edini visokogorski planoti na našem koncu si lahko krplje (s palicami) tudi izposodite. To omogočajo na zgornji postaji nihalke Velika planina, in sicer že za pet evrov na dan.

Več o tem preberite na www.velikaplanina.si.

Če ne veste kam se na vsakodnevno rekreacijo lahko odpravite tudi v malo slabšem vremenu, vas vabimo na celoletno zbiranje kilometrov in žigov s pohodom po Poti spominov in tovarištva. Seveda veste, da gre za povojni pomnik na čase, ko je Ljubljano obdajala bodeča žica. Mestni rekreacijski obroč, ki vsako leto na začetku maja privabi več kot 30.000 udeležencev, morda premami tudi vas.

Začetek poti je prepuščen vaši odločitvi, kakor je odločitev posameznika tudi, kolikšen del poti bo prehodil. Vsaka kontrolna točka je namenjena zbiranju žigov, za celotno prehojeno pot pa udeleženci prejmejo posebna priznanja.Za prehojeno pot prejmete naslednja priznanja:

• za enkratno prehojeno pot bronasto priznanje;
• za petkratno prehojeno pot srebrno medaljo;
• za desetkratno prehojeno pot zlato medaljo.

Pot lahko prehodite naenkrat ali večkrat v več etapah. Kje boste začeli ni določeno. Pričnete lahko tam, kjer vam najbolj ustreza. Vaša naloga je, da zberete vseh osem kontrolnih žigov in zloženko oddate na naslov Timinga Ljubljana.

Športna rekreacija je pomembna za ohranjanje ali pridobivanje zdravega življenjskega sloga, a pomeni še veliko več, kot aerobno gibanje (če ne veste, je tule kratka in najenostavnejša razlaga: pri aerobni vadbi energijo obnavljamo s pomočjo kisika, ki se "pretaka" po žilah). Vsaj enako pomembna je tudi gibljivost sklepov in elastičnost mišic (eno in drugo vzdržujemo z rednimi vajami), zelo pomembna pa je tudi mišična moč. Tudi to lahko pridobimo in vzdržujemo z vajami v fitnesu ali doma. Fitnesi pa danes niso le plačljive ustanove, pač pa jih imamo tudi v naravi. Predvsem so to trim steze, trim otoki, v novejšem času pa pa tudi zunanji fitnesi, ki so seveda dostopni vsem. Eden zadnjih, ki so ga 18.12.2014 postavili v Ljubljani, stoji tik pod vrhom Šmarne gore, kjer lahko po pohodnem ali tekaškem vzponu še malo potelovadite.

Več na www.smarnagora.com in v živo na severni strani cerkvice na Šmarni gori.

Mednarodna planinska javnost se nedvomno zaveda pomembnega prispevka visokogorskih kmetov z vsemi njihovimi dejavnostmi, ki so jih nekoč dnevno opravljali kot drvarji, lovci in pastirji, pri pionirskem raziskovanju gora, marsikje tudi pri vodenju prvopristopnikov na vrhove, in seveda tudi pri gradnji koč in poti. To so bili časi, ko so gorske kmetije preživele z osnovno dejavnostjo, dodatni vir zaslužka pa je bil zanje gozd, na katerega so kmetje gledali kot na zlato rezervo za čase, ko so obnavljali gospodarska poslopja ali je družino zadela kakšna naravna nesreča. Življenje in delo prebivalcev gorskih kmetij je bilo torej sonaravno že davno prej, preden smo ta izraz zapisali v različne strategije.

Celoten kmetijski sektor v alpskih državah je pod pritiskom globalne cenovne in ponudbene konkurence, kljub temu pa so v nekaterih alpskih državah gorsko kmetijstvo z načrtno kmetijsko politiko in sodelovanjem ministrstev za kmetijstvo in turizem uspeli preobraziti v zaščitno znamko posameznih dežel. Pomislimo predvsem na Avstrijo, Švico ali Bavarsko, ki si jih ne znamo predstavljati brez planšarij in so s svojo ponudbo pravi magnet za pohodnike, turne kolesarje itd. Ob vsem tem pa gorsko kmetijstvo skrbi za kultiviranje krajine, ki je pomemben dejavnik turistične ponudbe.

Seveda pa neizprosna cenovna konkurenca sili visokogorske kmetije v uporabo novih tehnologij, ki jih delno subvencionira tudi Evropska unija in imajo vpliv tudi na okolje. Zaradi zgodnje košnje in drugih ukrepov se zmanjšuje biotska raznovrstnost gorskih travnikov z vsemi posledicami, s katerimi se bomo srečevali ali se že srečujemo.

Veliko kmetij v visokogorskem okolju je kljub zapletenim postopkom že stopilo na pot dodatne turistične ponudbe, ena izmed večjih skupin koristnikov katere smo planinci. Nedvomno je to težka in zahtevna pot, na kateri pogosto vztrajajo resnično le najboljši, in ko se včasih kritično oziramo na zahteve po gradnji novih gozdnih cest, ki so pogosto v interesu lastnikov gozdov, ki svojih parcel še nikoli niso videli in jim gre zgolj za kapitalske dobičke, potem v duhu svojega dolinskega udobja le pomislimo, da morajo ti ljudje tam gori tudi preživeti. Da zato ni nujno, da se zaradi vsega tega planinci pripeljemo z avtom skoraj do vrha, je pa že vprašanje našega odnosa in naše kulture do okolja. Po dokaze za to nam ni treba daleč, samo malo prek meje poglejmo.

Planinci vidimo gorsko kmetijstvo kot partnerja, s katerim imamo mnogo stičnih točk, tako na področju planinskih poti kot oskrbe planinskih koč z domačimi proizvodi, zato je potrebno, da ohranjamo stalen dialog. Veliko planinskih poti namreč poteka po ali ob kmetijskih površinah in je sobivanje planinca in kmeta praviloma neproblematično, je pa treba ob pojavu novih dejavnosti v gorskem svetu ustrezno urediti tudi odnose s kmetijsko dejavnostjo, da ne prihaja do neljubih nesporazumov. Ob tem si seveda želimo, da bi gorske kmetije delovale v okolju, ki bi jim omogočalo več časa za osnovno dejavnost, ne pa le krmarjenje med stalno spreminjajočimi se predpisi. Sicer se nam lahko zgodi, da se v prihodnosti ne bomo imeli s kom pogovarjati, naše poti proti vrhovom pa bodo vodile prek opuščenih senožeti, praznih pašnikov in opustelih vasi.

Miro Eržen,
podpredsednik Planinske zveze Slovenije in vodja Slovenskega planinskega muzeja

Ste vedeli, da med športu in športnikom (tudi rekreativcem) najprijaznejše ljubljanske športne objekte sodi hiša, ki stoji na Bregu nad Ljubljanico? Že res, da gre za gostinski lokal, ki pa je že v osnovi veliko več kot le navaden bife. Med drugim tam že od preteklega tedna gostuje razstava otroških risbic na temo zimskih športov, ki so jih predšolski otroci narisali za letošnjo Miniolimpijado. Razstavo, ki sta jo, ob pomoči vrtca iz Zadobrove odprla olimpionika Brigita Bukovec in Miroslav Cerar, si lahko ogledate le še danes, to je v torek, 9. decembra, zato je ne zamudite.

Hiša športa pa ponuja sodelovanje tudi ostalim organizacijam, ki želijo narediti kaj dobrega v ljubljanskem športu. Predvsem si želijo dogajanj in aktivnih predstavitev, zainteresirani pa se lahko z idejami ali konkretnimi rešitvami oglasite preko e-pošte razgibajmoljubljano@gmail.com.