V letu 2014 je GRZS izpeljala 396 reševalnih akcij, kar je malce več kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012. Gorski reševalci so lani najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, izstopajo tudi poškodbe glave, vzrok za največ smrti v gorah, zato je pomembna uporaba čelade. Prednjačijo gorske nesreče na poteh, leta 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, pa so imeli več intervencij poškodovanih pri delu v gozdu. Pogoste so tudi nesreče pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu na Tolminskem.
Celotno analizo reševalnega dela v letu 2014 si lahko ogledate v medijskem središču GRZS.