Cerkev sv. Štefana v Sori
Na mestu današnje cerkve je stalo že več starejših cerkva. Sedanja je bila zgrajena leta 1884. V osemnajstem stoletju je v njej nekaj let služboval prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, v začetku dvajsetega stoletja pa pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki so mu v Sori uredili tudi spominsko sobo.
Ostanki rudnika svinca in živega srebra Knapovže
V dolini Ločnice so še vidni ostanki nekdanjega rudnika svinca in živega srebra. V njem so začeli rudariti že v 16. stoletju. V spomin na rudarjenje domačini kraj imenujejo Knapovže. Zaradi konkurence koroškega svinca je rudnik prenehal obratovati; ob cesti na Katarino pa so še vidni ostanki vhodnih jaškov.
Topol ali Katarina, Brezovica ali Sv. Jakob?
Topol, ki je med izletniki bolj znan kot Katarina (po cerkvi sv. Katarine), sestavlja več zaselkov, raztresenih po pobočjih pod Jeterbenkom, Rogom in Jakobom.
Tudi z Jakobom je podobno kot s Katarino. Vzpetina se je včasih imenovala Brezovica, tako kot se imenuje vas pod njo, po cerkvi sv. Jakoba pa se je med izletniki udomačilo ime Jakob.
Krajinski park Polhograjski Dolomiti
Narava je te kraje bogato obdarila z gozdovi, v katerih so enakovredno zastopani iglavci in listavci. Po grebenih in zložnejših pobočjih v bližini naselij ter seveda v dolinah pa je veliko lepih travnikov, ki so zaradi manj intenzivnega kmetijstva ohranili svojo biotsko raznolikost.
Značilni so priostreni dolomitni vrhovi, ki so dali hribovju ime. Poleg dolomita Polhograjsko hribovje sestavljajo tudi čistejši apnenec, razne neprepustne kamnine in majhen delež vulkanskih kamnin. Kot večja sklenjena površina se apnenec pojavlja med Toškim čelom in Topolom v planotastem Ravniku, kjer opazimo tudi kraške pojave. Med vrhovi, ki izstopajo iz soseščine s strmimi skalnatimi področji, sta najbolj znani 898 metrov visoka Grmada ter Gora sv. Lovrenca.
Cerkev sv. Katarine, Topol
Cerkev je bila zgrajena v začetku 17. stoletja. Njena arhitektura je značilna za zgodnji slovenski barok. Posebnost predstavlja prezbiterij. Poslikava, glavni oltar in slika sv. Katarine so delo Ivana in Helene Vurnik iz let 1919 in 1920, avtor oltarnega križa pa je France Kralj.
Grad Jeterbenk
Na hribu Jeterbenk (popačenka iz nemškega Hertenberg), je nekoč stal grad vitezov Hertenberških, ministerialov koroških vojvod Spanheimov. Ministeriali so bili pripadniki nižjega plemstva, ki so opravljali vojaško ali upravno službo za višjega plemiča; Spanheimi pa so bili tisti znameniti graščaki, ki so imeli sedež na Ljubljanskem gradu in so kot prvi uporabljali znani grb s črnim vzpenjajočim se panterjem na beli podlagi, za katerega so nekateri želeli, da bi postal tudi državni simbol Republike Slovenije. Ker so Spanheimi ostali brez potomcev, je njihovo posest (vključno s Kranjsko) podedoval češki kralj Otokar II., ki je s tem prevzel tudi grb s panterjem. A njegova oblast je bila kratkotrajna – v bitki s Habsburžani na Moravskem je bil Otokar ubit, oblast nad tem delom današnje Slovenije pa so prevzeli Goriški grofje in jo obdržali do leta 1335, ko je ozemlje prišlo v roke Habsburžanov.
Grad Jeterbenk je bil v pisnih virih prvič izrecno omenjen leta 1252, zadnjič pa leta 1444, ko je bil že opuščen. Prvotno stolpasto stavbo na vrhu hriba je v 14. stoletju zamenjala sodobnejša zgradba na gradišču pri cerkvi sv. Marjete v Žlebeh (na drugi strani hriba, ki ga vidimo pred seboj), vendar je bila kmalu zatem opuščena, morda celo namerno porušena. Hertenberški so bili namreč roparski vitezi in prav mogoče je, da so jo skupili med enim od kazenskih pohodov Habsburžanov. Poleg omenjene stavbe naj bi Hertenberški zgradili tudi stolp Nebovz (Nebojse), ki se omenja v ljudskem izročilu, vendar njegove dejanske lokacije še niso odkrili. Prav tako še niso odkrili zaklada, ki naj bi ga vitezi skrili pod Jeterbenkom.
Napoleonov most
Je zanimiv in dobro ohranjen kamniti most čez potok Mavelščico pod Seničico, kjer cesta zavije proti hotelu Medno. Most je bil zgrajen leta 1666, kar dokazuje izklesana letnica, in je bil v tistem času eden najpomembnejših prometnih objektov na poti iz Ljubljane proti Gorenjski. Slavni Korzičan z nastankom mostu nima ničesar, saj je bil most zgrajen več kot stoletje pred Napoleonovimi časi, a je dobil to ime, ker je čezenj korakala tudi Napoleonova vojska.