Od gradu, mimo gradu, pod Grad
Ste za kolesarsko turo, ki vključuje »lov« na ljubljanske gradove? Na tej turi bomo poiskali osem gradov. Pot bomo začeli pri vstopu v park Tivoli ob Celovški cesti.
Če smo se do tu pripeljali z avtomobilom, imamo na izbiro veliko javno parkirišče pred bazeni Tivoli.
Zaradi ureditve enosmernega prometa na območju hale bo najprej treba odpeljati prvo četrtino serpentinaste ceste do starega hotela Bellevue in tik pred halo Tivoli zaviti levo na ploščad pred halo. Na vstopni klančini do ploščadi je zapornica za motorni promet, zato previdno. Odkolesarimo celotno dolžino hale in na koncu zavijemo za njo in prispemo pred naš prvi grad – Cekinov grad , kjer danes domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Če ni časa za obisk muzeja in odkrivanje zgodovine, jo mahnemo kar mimo stavbe po peščeni poti med hribom in teniškimi igrišči. Peljemo po zgornji široki poti. Vzpnemo se na »Pasjo poljano«, travnik med bazeni Tivoli in Jakopičevim sprehajališčem, jo prečkamo po njenem zahodnem robu in se mimo Pristave spustimo do Tivolskega gradu . V njem danes domuje Mednarodni grafični center s prijetno kavarno. S terase pred gradom se nam odpira čudovit pogled na Jakopičevo sprehajališče in center Ljubljane.
Da ne bomo nosili koles po stopnicah, se zapeljemo mimo gradu po peščeni poti, ki se v loku spušča na Jakopičevo sprehajališče . Če bomo imeli srečo, si bomo lahko med vožnjo ali sprehodom po sprehajališču ogledali še kakšno fotografsko razstavo na prostem, ki so v tem okolju že kar stalnica.
Na koncu sprehajališča se spustimo v podhod pod železnico in Tivolsko cesto , nato pa jo mimo Moderne galerije ucvremo po Cankarjevi cesti in Čopovi ulici na Tromostovje. Predlagamo, da se po Čopovi ulici raje sprehodite in se spotoma še nagledate izložb, kot da bi izvajali vratolomni slalom med pešci, kavarniškimi mizami in potujočimi glasbeniki.
Ko prečkamo Tromostovje, prevozimo Stritarjevo ulico in preden zavijemo proti Staremu trgu, lahko na kratko skrenemo s poti in odkolesarimo slabih 70 m desno, kjer na Ciril Metodovem trgu 4 zagledamo Škofijsko palačo . V njej je leta 1797 prenočil celo sam Napoleon.
Pa se vrnimo na našo traso. Z Mestnega trga se odpravimo proti Staremu trgu. Ko pridemo do Tranče , predlagamo (to predvsem velja poletnem času), da stopite s kolesa, saj je pred nami »gostinski odsek«, kjer so gostinski vrtovi vzeli še tisto malo prostora pešcem in kolesarjem, ki ga ponujajo srednjeveške ulice. Ko prispemo do Herkulovega vodnjaka na Gornjem trgu , prestavimo v nižjo prestavo in se počasi vzpnemo do križišča z Ulico na Grad in Rožno ulico .
Na Grad ...
Zdaj pa nas čaka najtežji odsek na poti in dilema, ali se s klancem spopasti na kolesu ali ob njem. Na hitro bo treba premagati dobrih 55 m višine. Na začetku je vzpon še dokaj »ugoden«, saj je Ulica na Grad delno asfaltirana in delno tlakovana . Zahtevnejše bo na Osojni poti, saj gre za peščeno pot, ki jo po nekod diagonalno sekajo odtočni kanali, ki pa so prave pasti za kolesa . Ko prispemo na sedlo grajskega griča, po drevoredu odkolesarimo še zadnje metre, ki vodijo do naše »glavne trofeje« – Ljubljanskega gradu . Zaslužili smo si počitek in osvežitev na dvorišču gradu, če imamo čas pa si omislimo še obisk razglednega stolpa ali pa virtualni ogled zgodovine gradu v Virtualnem gradu (v prostorih pod Razglednim stolpom).
... pa dol na Rakovnik
Bo čas, da spet odrinemo. Čakajo nas še štirje gradovi. In naslednji je na Rakovniku. Zato se po Cesti slovenskih kmečkih uporov spustimo na Streliško ulico . Zavijemo desno in odkolesarimo preostanek Roške ceste, kjer na križišču Roške, Karlovške in Dolenjske ceste dvakrat prečkamo križišče in nadaljujemo vožnjo po Dolenjski cesti. Dobrih 300 m za prvim semaforiziranim križiščem prikolesarimo do prehoda za pešce, ki ga prečkamo in zavijemo v Rakovniško ulico. Ko se pripeljemo mimo vrtca, vozimo po levi strani in odkolesarimo po enosmerni cesti do cerkve Marije pomočnice na Rakovniku in Salezijanskega zavoda Rakovnik. Ko prispemo pred cerkev, zavijemo levo in se mimo glasbene šole zagrizemo v kratek vzpon do Kapele Lurške Marije božje na levi strani . Cesta zavije desno in mi z njo. Po dobrih 60 m se na naši desni strani odpre pogled na grad Rakovnik . Prvotno stavbo je dal zgraditi ljubljanski meščan Pankracij Lustaller, in sicer davnega leta 1536, v današnji stavbi pa ima svoje prostore Salezijanski inšpektorat. Od tu naprej se cesta spušča, na začetku zelo hitro, za zavojem na kolovoz z drevoredom sadnih dreves pa počasneje. Gre za 300-metrski odsek mešanice makadamske in kolovozne poti, ki jo prečno sekajo odprti odtočni kanali, zato bo tod vožnja s kolesom zahtevnejša. Najbolje bo prvi del do drevoreda sadnih dreves kar prehoditi. Ko prispemo na asfaltirano cesto, se spustimo nazaj proti blokom, jih obvozimo in prikolesarimo na križišče z Dolenjsko cesto.
Z Rakovnika čez Rožno dolino na Bokalce
Do zdaj smo odkrili že dobro polovico gradov. Do naše naslednje »trofeje« bomo prekolesarili dobrih 8 km, zato kar veselo naprej. Prečkamo križišče in se spustimo po cesti Galjevica. Ko prečkamo železniške tire, zavijemo desno na cesto Ob dolenjski železnici. V križišču z Orlovo ulico zavijemo levo in pri vstopu na Ižansko cesto zavijemo desno proti Botaničnemu vrtu in pri Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana zavijemo na brv na Špici in prispemo na Prule. Sledimo toku Ljubljanice in odkolesarimo do Mrtvaškega mostu na Grudnovem nabrežju, ga prečkamo in nadaljujemo pot desno po Krakovskem nasipu, čez Breg na Dvorni trg
. Naj opozorimo, da na delu med Bregom in Dvornim trgom nabrežje lahko delimo z veliko pešci, zato predlagamo, da stopimo s kolesa, kadar je gneča, in pot do Kongresnega trga prehodimo. S Kongresnega trga nadaljujemo kolesarski lov proti zahodu, mimo Drame (Slovenskega narodnega gledališča) in po Erjavčevi cesto do železniškega podvoza. Pri podvozu bodimo pozorni, da ne zgrešimo dostopne klančine v park Tivoli (na naši desni, takoj ko je konec podvoza). Ko boste prevozili klančino, zavijte desno in čez most pripeljete na Cesto v Rožno dolino . Sledi dober kilometer mirnega kolesarjenja po cestah, ki so enosmerne za motorni promet. Po prihodu na Cesto na Brdo na drugem semaforiziranem križišču (pri piceriji Azur) zavijemo levo na Sattnerjevo ulico. Na koncu šolskih igrišč osnovne šole Vič zavijemo desno na Viško cesto in mimo gostilne Žabar po enosmerni cesti odkolesarimo na Cesto na Vrhovce. Če bomo pozorni, bomo po dobrih 155 m od gostišča Origano pred hišo Cesta na Vrhovce 23 na levi strani ozrli majhno kapelo Matere božje iz leta 1938, katere avtor je Jože Plečnik. Gre za enega manj znanih biserov mojstra Plečnika.
Nadaljujmo pot in odkolesarimo celotno dolžino Ceste na Vrhovce. Na koncu šolskega igrišča osnovne šole Vrhovci nadaljujemo pot po neprednostni cesti ob robu gozda. Za prvim ovinkom se nam bo odprl pogled na grad Bokalce – naš šesti grad na tej trasi. Pogled nanj kazi nadvoz ljubljanskega avtocestnega obroča. K izboljšanju podobe pa ne prispeva niti žalostna in razpadajoča podoba samega gradu . Trenutno ima grad vlogo večstanovanjskega objekta, zato si kakšnih obsežnejših ogledov ne moremo privoščiti. Ko prevozimo podvoz pod avtocesto, zavijemo desno in se zapodimo v klanec ter oster in nepregleden S-ovinek. Tu bo treba vso pozornost usmeriti v nasproti vozeči promet. Vozniki zelo radi prehitro pripeljejo v ovinek in ga sekajo. Ko prevozimo ovinek, se cesta nekoliko zravna. Odkolesarimo mimo prvih hiš naselja Grič in pred krožiščem zavijemo desno in si tako po »stari cesti« mimo Doma starejših občanov Bokalce skrajšamo pot do Ceste na Bokalce.
Okoli Rožnika do gradu, ki ga ni ...
Po Cesti na Bokalce se čez most nad avtocesto zapeljemo proti centru Ljubljane. Na semaforiziranem križišču pri najboljšem sosedu zavijemo levo v Brdnikovo ulico. Spet bo treba biti pozoren na motorni promet, saj je ta ulica, čeprav je dvosmerna, zelo ozka in nima niti pločnika, kaj šele bankino. Na koncu nas še čaka strm, a kratek spust do semaforiziranega križišča Brdnikove ulice in Poti za Brdom. Ucvremo jo naravnost po delu Brdnikove ulice, ki vodi do Večne poti. Tik pred križiščem z Večno potjo zavijemo na kolesarsko pot (na naši levi), ki poteka po trasi stare pionirske proge (otroške železniške proge, ki je med letoma 1949 do 1954 povezovala predele Rožna dolina, Koseze in Podutik). Pred nami je kratek, a lep del kolesarjenja v gozdnem miru. Ko ponovno pridemo iz gozda, vozimo po levi strani in nadaljujemo pot do Koseškega bajerja, mimo novega naselja Mostec . Ko dospemo do ulice Draga, zavijemo desno in se odpravimo v Spodnjo Šiško. Po cesti Pod hribom prispemo do Vodnikove ceste, kjer se za trenutek ustavimo. Nasproti križišča stoji Bolnišnica dr. Petra Držaja . In boste rekli »Pa kaj potem? Bolnišnice nas ne zanimajo, iščemo gradove!«. Pa naj vam povem, da je lokacija današnje bolnišnice lokacija gradu Jama oziroma Lukmanovega gradu , ki ga baje prvič omenjajo že v 14. stoletju. Po temeljitih obnovah, ki so sledile po drugi svetovni vojni in gradnji bolnišnice so izginili še zadnji sledovi gradu Jama.
... pa do zadnjega gradu in nazaj v Tivoli
Pa nadaljujmo naš kolesarski lov. Ostane nam samo še en grad, kije le lučaj od nekdanjega gradu Jama. Ko smo s ceste Pod hribom zapeljali na Vodnikovo cesto, smo zavili desno in ostali na kolesarski stezi, ki nas bo pripeljala tik do Galetovega gradu , ki stoji na križišču Vodnikove ceste in ceste Na Jami. Galetov grad je nastal v 18. stoletju, ko je baron Anton Nepomuk Taufferer na tem mestu kupil kmečko kajžo in jo prezidal v podeželski dvorec.
Čestitamo, našli ste vseh osem gradov, ki stojijo ob naši kolesarski poti. Zdaj se lahko vrnemo na našo izhodiščno točko. Nadaljujmo po Vodnikovi cesti in sledimo konturi Rožnika. Ko prispemo na cesto Pod gozdom na koncu niza blokov, zavijemo levo, mimo cerkve sv. Jerneja v Šiški , ki je ena najstarejših cerkva v Ljubljani (prvič omenjena leta 1370) in je bila sanirana po načrtih arhitekta Plečnika. Pot proti Tivoliju in naši izhodiščni točki nadaljujemo po kolesarski stezi ob Celovški cesti.