Graščina Rocen (Rutzing) ,
Graščina izvira iz 16. stoletja in je bila sprva v lasti Lambergov, potem pa je zamenjala številne lastnike, dokler je po drugi svetovni vojni niso podržavili. Danes je v njej uprava policijske šole. Graščina je navzven lepo obnovljena, notranjost pa je žal močno predelana. Deloma je ohranjen tudi park.
Izvir tople vode ,
Ob Savi je zanimiv topli izvir Straža z manjšim kopališčem. Iztekajoča topla voda, ki ima med 17 in 23 °C, se zliva v manjše, zaraščeno mokrišče, kjer lahko opazujemo številne vrste ptic. Območje je zanimivo za ljubiteljske raziskovalce.
Cerkev sv. Križa
Stoji na arheološkem najdišču, prvič pa je bila omenjena leta 1362.
Rojstna hiša Franca Rozmana - Staneta
Rojstna hiša legendarnega narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta – komandanta glavnega štaba NOV Slovenije – je danes muzej. Franc Rozman je umrl proti koncu leta 1944 med preizkušanjem novega minometa, ki so ga partizanom poslali britanski zavezniki. Nekaj dni za tem je bil razglašen za narodnega heroja. Pirniče so sicer rojstni kraj še enega narodnega heroja, Tineta Rožanca, po katerem se danes imenuje znana folklorna skupina.
Rojstna hiša Jakoba Aljaža ,
Jakob Aljaž, duhovnik in skladatelj, je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot narodnozavedni Slovenec je od dovške občine za pet goldinarjev kupil Kredarico in sam vrh Triglava, da je lahko postavil skromno zavetišče, imenovano Aljažev stolp. Miniaturno kopijo stolpa vidimo tudi pred njegovo rojstno hišo. Stolp iz debele pocinkane pločevine je izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, avgusta leta 1895 pa so ga po kosih prenesli na Triglav in ga na vrhu sestavili. Jakob Aljaž si je s tem nakopal jezo Nemcev, zlasti planinskega društva Alpen Verein – Sektion Krain, ki si je lastilo slovenske planine in je bilo lastnik skoraj vseh planinskih domov v naših Alpah. Nemci so Aljaža tožili in mu očitali, da je s postavitvijo stolpa uničil državno triangulacijsko točko I. reda, kar seveda ni bilo res, ker je na tem mestu nikoli ni bilo. Aljažu je to na sodišču uspelo tudi dokazati, pri čemer mu je pomagal pošteni stotnik avstro-ogrske vojske Schwarz, ki je dosegel, da so stolp pozneje dejansko uporabili za umestitev triangulacijske točke, tako da je bil od tedaj pod državno zaščito.
Na pročelju rojstne hiše je vzidana spominska plošča, na kateri je reliefno prikazana Triglavska severna stena z Aljaževim stolpom na vrhu. Naša pot, ki se začne na dvorišču Aljaževe rojstne hiše, nas vodi na Šmarno goro.
Matjaževa jama
Matjaževa jama je na pobočju hriba z imenom Gradišče (471 m). To je najnižji od treh vrhov Šmarne gore v širšem pomenu. Preostala dva sta kajpak Šmarna gora (669 m) in Grmada (676 m). Gradišče, ki je za približno 200 metrov nižje, je kot vrh vidno le s severne in zahodne strani. Do nje pridemo po prej omenjeni strmi poti – seveda samo peš. Gre za manjšo kraško jamo skoraj brez jamskega okrasja, dolgo približno 30 metrov in globoko okoli 11 metrov, ki jo sestavljata dve »sobi«. Večja ima v stropu »okno«, skozi katerega prihaja dnevna svetloba. Ogled jame je na lastno odgovornost!
Zavetje gozda Šmarne gore , ,
V gozdu je senčno, vlažno in prijetno hladno, zdi se, da diši po gobah. Ni čudno, ko pa je Šmarna gora znana kot botanično zelo raznovrstno območje. Na njenih pobočjih naj bi uspevalo prek 260 vrst gliv in kar 832 vrst rastlin, med njimi tudi slastne maline, ki jih je ob naši poti v izobilju.
Šmartin
Šmartno se je prvotno imenovalo Šmartin (z naglašenim i) po cerkvi sv. Martina, ki je tako velika, da je nikakor ne moremo zgrešiti. Postavili so jo med letoma 1838 in 1841, znana pa je po umetninah slikarjev Langusa, Šubica, Bradaška in Layerja.