Tivoli
Tivoli z vzpetinami, poraščenimi z gozdom, tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Načrti za park Tivoli so bili izdelani v obdobju Ilirskih provinc. Zdajšnjo podobo je park dobil med letoma 1921 in 1939 (preureditev je delo Jožeta Plečnika) in v drugi polovici 20. stol., ko so bili v parku zgrajeni različni športni objekti (Hala Tivoli, pokrito kopališče s fitnesom in igriščem za bovling, balinišče, kotalkališče, minigolf, tenis in igrišče za košarko. Sprostitveni del parka predstavljajo kostanjevi drevoredi, Jakopičev drevored (sprehajališče), ribnik, botanični vrt, rastlinjak, otroško igrišče, veliko vodnjakov in kipov. Seveda pa ne smemo pozabiti na živali in rastline, ki nas spremljajo na vsakem koraku.
V parku sta tudi kopališče (1929) in telovadišče Ilirija, ki sta zaradi železnice nekoliko odmaknjena.
Tu sta še dva gradova: Tivolski in Cekinov grad, ki se danes uporabljata za druge namene. V Cekinovem gradu je muzej novejše zgodovine, v Tivolskem pa Mednarodni grafični likovni center in kavarna.
Cekinov grad
ali Leopoldsruhe je bil v 17. stoletju šišenski dvor ljubljanskega kastelana Pavla Koniga. Med lastniki prvotnega skromnega dvora so bili tudi baroni Raumschussli in Stroblhoffi, ki so v lasti imeli tudi grad Bokalce. V začetku 18. stoletja je dvorec kupil grof Leopold Karl Lamberg in leta 1720 zgradil današnji baročni dvorec. Leta 1787 ga je za doto dobila Ivana Lamberg, ki se je poročila z Lovrencem Szogyneyjem. Ker je ljudstvo poenostavilo ime lastnika (Zegini) je iz tega nastalo tudi današnje poimenovanje Cekinov grad.
Grad je potem imel še veliko lastnikov, zadnji je bil Peter Kozler, avtor Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po drugi svetovni vojni pa je bil grad podržavljen in v njem je bila šola. Leta 1951 so vanj preselili Muzej novejše zgodovine.
Cerkev sv. Jerneja
je ena najstarejših cerkva v Ljubljani (prvič omenjena leta 1308) in je bila obnovljena po načrtih arhitekta Plečnika. Ob koncu 14. stol. je bil v njej podpisan mirovni sporazum med Beneško republiko in Habsburžani.
Vodnikova domačija
V kompleksu stavb je najpomembnejša stanovanjska hiša, ki je bila zgrajena že pred letom 1765 (ohranjena letnica na lesenem stropu kašče), v kateri se je rodil Valentin Vodnik. Hiša je tudi etnološki spomenik arhitekture konca 19. stoletja kot značilen dom veljaka ljubljanske okolice.
V poslopju domuje tudi glasbena šola, mi pa si lahko ogledamo Vodnikovo spominsko sobo in sobo, posvečeno reformaciji. Obe zbirki sta prenovljeni.
Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib
Območje, razglašeno za krajinski park z odlokom leta 1984, obsega mestni park Tivoli in z gozdom poraščena Rožnik in Šišenski hrib. Krajinski park, ki je neločljivi del identitete mesta Ljubljane, meri dobrih 500 hektarov. Gre za zavarovano območje, v katerem so se ohranile naravne in kulturne prvine prostora, prav tako pomembna pa je tudi njegova socialna in rekreacijska funkcija. Na zahodni strani Šišenskega hriba je na območju nekdanjega glinokopa nastala vodna površina Koseški bajer, ki je pomem¬ben življenjski prostor za nekatere redke in ogrožene živalske vrste ter ena redkih stoječih voda v Ljubljani. Na vzhodnem obrežju je urejena lesena ploščad za posedanje in uživanje ob vodi.
Galetov grad
Današnja podoba neorenesančnega dvorca je nastala v 18. stoletju, ko je baron Anton Nepomuk Taufferer na tem mestu kupil kmečko kajžo in jo prezidal v podeželski dvorec ter jo poimenoval Pepensfeld. Leta 1784 grof je Janez Nepomuk Auersperg združil posestvo Galetovega gradu s
posestvom Jama. Kot vsi dvorci in gradovi v Ljubljani je tudi ta zamenjal veliko lastnikov. Leta 1875 ga je kupil Adolf Gale, po katerem je dvorec tudi dobil ime »Galetov grad«. Danes v gradu deluje Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana in Policijski pihalni orkester.
Zavarovano območje narave mali Rožnik
Je mokrišče, ki predstavlja pomemben življenjski prostor za redke živalske in rastlinske vrste. Predvsem so to dvoživke, kačji pastirji, in rastline, ki potrebujejo močvirno okolje. V spodnjem delu mokrišča se je razvilo šotno barje.
Živalski vrt , ,
Ljubljanski živalski vrt ni med starejšimi niti med večjimi živalskimi vrtovi. Kljub temu pa je zanimiva turistična točka Ljubljane. Začetki segajo v čase po drugi svetovni vojni, ko so bile kletke z živalmi postavljene v središču Ljubljane. Leta 1951 so mestne oblasti našle primernejšo lokacijo na jugozahodni strani Rožnika. Takrat se je ZOO začel hitreje razvijati, prelomno pa je bilo leto 1988, ko se je začel ZOO razvijati kot sodoben živalski vrt s poudarkom na čim bolj naravnih bivanjskih razmerah za živali, ekologijo in sobivanje žive in nežive narave.
Ponudbo domiselno razširjajo iz leta v leto različni izdelki za obiskovalce, predvsem najmlajše.
Danes lahko rečemo, da je bila usmeritev prava, živali »stanujejo« v primernih bivališčih, obiskovalci so zadovoljni in se vračajo znova in znova, kar dokazuje tudi več kot 200.000 obiskovalcev vsako leto.
Boljkovi kipi živali v ZOO ,
Priznani slovenski kipar, slikar in grafik Janez Boljka je v svojem ustvarjalnem opusu izdelal več bronastih kipov živali. V živalskem vrtu je našlo domovanje šest skulptur: nosorog, opičja družina, bizon, volk, slon in bik (tur), ki kraljuje pred vhodom v ZOO, priljubljeno točko mlajših obiskovalcev živalskega vrta, saj radi plezajo po njem in sedijo na njegovem hrbtu.
Grad Tivoli
Starejši kot Cekinov grad je grad Tivoli. Začetki gradu segajo v 13. Stol. ko je malo višje stal stolp. Tega je nadomestil dvor, ki je bil v 17. Stoletju z menjavo lastnika podrt in zgrajen na novo. Temu bi danes rekli nadomestna gradnja. V svoji pestri zgodovini je služilo kot samostan, bolnišnica, skladišče, vojašnica, rezidenca ljubljanskega škofa in pa domovanje Maršala Radetzkega, različnih mestnih uradnikov in najemnikov po 2. Svet. vojni. Po celoviti prenovi se je vanj preselil mednarodni grafični center.
Jesenkova učna pot
Poteka v celoti po krajinskem parku. Naj njej si sprehajalec lahko ogleda 30 vrst dreves.