Tivoli
ParkTivoli z vzpetinami, poraščenimi z gozdom, Rožnik in Šišenski hrib tvorijo Krajinski park Tivoli. Načrti za Park Tivoli so bili izdelani v obdobju Ilirskih provinc. Zdajšnjo podobo je park dobil med letoma 1921 in 1939, preureditev je delo Jožeta Plečnika, in v drugi polovici 20. stol., ko so bili v parku zgrajeni različni športni objekti (Hala Tivoli, pokrito kopališče s fitnesom in igriščem za bovling, balinišče, kotalkališče, minigolf, tenis in košarko.
Za sprostitev v parku poskrbijo kostanjevi in drugi drevoredi , , , , Jakopičev drevored (sprehajališče), ribnik, botanični vrt, rastlinjak, otroško igrišče, veliko vodnjakov , in kipov , , . Seveda pa ne smemo pozabiti na živali in rastline, ki nas spremljajo na vsakem koraku , , , .
V parku sta tudi poletno kopališče (1929) in telovadišče Ilirija, ki sta zaradi železnice nekoliko odmaknjena.
V parku sta tudi dva gradova (Tivolski in Cekinov grad), ki se danes uporabljata za druge namene. V Cekinovem gradu je muzej novejše zgodovine, v Tivolskem pa Mednarodni grafični likovni center in kavarna.
Hala Tivoli
Športno dvorano Tivoli sestavljata dve dvorani:
- Večja ledena dvorana za hokej in drsanje, za izvajanje drugih športov ledeno ploskev prekrijejo s parketom (košarka, rokomet, odbojka, gimnastika, namizni tenis itd.). Včasih dvorano uporabijo tudi za različne druge prireditve (koncerti).
- V manjši dvorani potekajo igre z žogo.
Včasih je pred dvorano delovalo tudi odprto drsališče, ki se zdaj namenjeno drugačnemu razvedrilu .
V sklop Hale Tivoli spada tudi diskoteka.
Cekinov grad
Grad stoji na mestu nekdanjega dvorca iz 17.stol., ki ga je nadomestil zdajšnji baročni grad. Po drugi svetovni vojni so bila v gradu stanovanja, od leta 1955 naprej pa je v njem muzejska dejavnost. Leta 1992 je bil obnovljen, dodan pa mu je bil še jekleni prizidek.
Cekinov grad ali Leopoldsruhe je bil v 17. stoletju šišenski dvor ljubljanskega kastelana Pavla Koniga. Med lastniki prvotnega skromnega dvora so bili tudi baroni Raumschussli in Stroblhoffi, ki so v lasti imeli tudi grad Bokalce. V začetku 18. stoletja je dvorec kupil grof Leopold Karl Lamberg in leta 1720 zgradil današnji baročni dvorec. Leta 1787 ga je za doto dobila Ivana Lamberg, ki se je poročila z Lovrencem Szogyneyjem. Ker je ljudstvo poenostavilo ime lastnika (Zegini) je iz tega nastalo tudi današnje poimenovanje Cekinov grad.
Grad je potem imel še veliko lastnikov, zadnji je bil Peter Kozler, avtor Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po drugi svetovni vojni pa je bil grad podržavljen in v njem je bila šola. Leta 1951 so vanj preselili Muzej novejše zgodovine.
Grad Tivoli
Starejši kot Cekinov grad je Grad Tivoli. Začetki gradu segajo v 13. stol., ko je malo višje stal stolp. Nadomestil ga je dvor. V 17. stol. Se je zamenjal njegov lastnik, takrat so ga podrli in zgradili na novo. Danes temu rečemo nadomestna gradnja. V svoji pestri zgodovini je bil samostan, bolnišnica, skladišče, vojašnica, rezidenca ljubljanskega škofa in domovanje maršala Radetzkega, po drugi svetovni vojni pa so v njem prebivali različni mestni uradniki in najemniki. Po celoviti prenovi se je vanj preseli Mednarodni grafični likovni center.
Jakopičev drevored
V svojih načrtih za prenovo Parka Tivoli je Plečnik predvidel tudi rekonstrukcijo Lattermanovega drevoreda, ki je bil zgrajen med gradnjo Parka Tivoli in je povezoval center Ljubljane z gradom Tivoli. Ko je železnica presekala Tivoli na dva dela, se je del južno od nje počasi pozidal, drevored pa se je spremenil v Cankarjevo cesto. Severni del drevoreda je uredil Plečnik kot sprehajališče in ga po sredini osvetlil s svetilkami iz umetnega kamna v slogu jonskih stebrov. Po dograditvi podhoda pod Tivolsko cesto in železnico se drevored začne že pri Moderni galeriji z Jakopičevim spomenikom na mestu, kjer je bila nekoč Jakopičeva galerija.
Jesenkova učna pot
Poteka v celoti po krajinskem parku. Naj njej si sprehajalec lahko ogleda 30 vrst dreves.