Pohodništvo

Spominska soba Tineta Orla v prostorih PD Trzin
Tu je urejena spominska soba profesorja, ravnatelja, alpinista in urednika Tineta Orla. Ogled je mogoč po dogovoru s predsednikom PD.

Športni park Trzin
Lepo urejen šporni park z igrišči in igrali.

Izvir Gvajšek
Blizu športnega parka Trzin v gozdu je priljubljen kotiček z izvirom in klopco za počitek in leseno brvjo, ki popelje čez potok. Zaradi poseljenosti na Dobenem, od koder se izvir napaja, voda iz izvira ni več pitna.

Dobeno
Dobeno se zaradi obsežnosti deli na Zgornje Dobeno, Srednje Dobeno in Spodnje Dobeno. Hribovska vas je priljubljena izletniška točka na položnih policah vzhodnega pobočja Rašice. Kmečki značaj vasi se je izgubil, saj prevladujejo počitniške in stanovanjske hiše, le tu in tam je še kakšna kmetija. V vasi je več gostiln, kjer se lahko okrepčamo: Kmečki turizem Pri Blažu, gostilna Dobenski hram in najstarejša gostilna Pri Ručigaju.

Smučišče Dovga dolina
Majhno smučišče z vlečnico in umetnim zasneževanjem. Ob vznožju stoji tudi manjša koča, ki deluje v smučarski sezoni.

Grad Jablje
Grad ob vznožju Rašice se omenja že v 14. stoletju. Pozidali so ga graščaki Lambergi. Sledili naj bi jim različni lastniki. Bogata notranja oprema s slikami, tapetami in stenskimi slikarijami se je po drugi svetovni vojni »izgubila«, saj je bil grad takrat namenjen različnim dejavnostim. Grad je lepo obnovljen in na njem si je vredno ogledati poročno dvorano z Jelovškovimi freskami, dvorano za prireditve in grajsko dvorišče z arkadami.
Okolica gradu je lepo urejena, vse deluje mirno in dostojanstveno.

Opuščen kamnolom s plavžem
Nekdanji kamnolom, ki so ga včasih uporabljali kot avditorij, je danes zapuščen.

Cerkev sv. Florijana v Trzinu
Cerkev sv. Florijana se omenja že leta 1301. Ohranjeni so križ, lestenec in kip sv. Florijana iz peščenjaka, ki je bil narejen v 15. stoletju.
Cerkev je doživela prvo baročno prezidavo najverjetneje leta 1649. V most pred cerkvijo je zdaj vzidan kamen s to letnico. Baročne prezidave so se odvijale od leta 1725 do 1733. Postavljeni so bili trije novi oltarji: glavni sv. Florijana, levi stranski sv. Urbana, desni stranski sv. Lenarta, dozidana je bila tudi kapela sv. Frančiška Ksaverja.
Prva gotska cerkev je bila obrnjena prav nasprotno od zdajšnje. Vhod je bil pod zvonikom, oltar pa je bil v smeri današnjega vhoda. Z baročnimi prezidavami so vse obrnili za 180 stopinj. Približna podoba tedanje cerkve je uporabljena pri kipu sv. Florijana v glavnem oltarju. V 19. stoletju je bila prizidana zakristija in pozneje še kor. V cerkvi je domnevno Plečnikova oprema, ki je nastala okoli leta 1958. V sklop omenjene opreme spadajo prostostoječi osemkotni kamniti kropilnik v ladji, niša s starejšo plastiko, viseča stropna luč in križ na severni steni ladje.

Spomenik padlim borcem NOB (pri osnovni šoli)
Postavljen v spomin 30 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja med drugo svetovno vojno.

Center Ivana Hribarja s fontano
Predstavlja informacijsko, kulturno in turistično središče Trzina. Center je poimenovan po znanem Trzincu dr. Ivanu Hribarju, ki je bil ljubljanski župan v letih 1896–1910. V prostorih centra si lahko ogledamo tudi kiparski portret tega znanega Slovenca, pred centrom pa fontano Pomlad avtorja Metoda Frleca.

Spomenik samostojnosti na mostu v Trzinu
Med vojno za Slovenijo leta 1991 je prišlo v Trzinu do enega najhujših spopadov med slovensko teritorialno obrambo in oklepno enoto jugoslovanske armade. Temu dogodku je posvečen spomenik samostojnosti na mostu.

Vodnjak na ulici Pod gozdom
Eden od vodnjakov, ki jih je bilo včasih veliko v Trzinu.

Gostilna Trzinka

Dobenski hram

Gostilna Ručigaj

Gostilna Pr Jakov Met

Gostilna Pr Narobetu

Metulj
Sem pač vnet vrtičkar, tak kot še nešteto drugih. Vsak dan me čaka čudovit sprehod po vrtu, kamor se skoraj redno odpravim, takoj ko pozajtrkujem in preberem časopis. Tam gotovo najdem kakšno delo, zato vedno brkljam po zemlji, če je le vreme lepo in primerno. Gojim razno zelenjavo, od krompirja, solate in graha, do zelja in nadzemnih kolerabic in še bi se kaj našlo. Seveda nikoli ne pozabim na dišavnice. No, zelja pač ne maram preveč, ker ga skoraj vsako leto pojedo gosenice, zato se mi je nekako zamerilo. Letos sem njegove sadike dobil po pomoti, zakuhala mi je trgovka, pa nič zato, sem si mislil, bo že nekako zraslo. In res je raslo, vedno bolj je bilo zvito in ogrizeno in tako rekoč ničemur podobno, skratka spet prava katastrofa. Najbolj pa sta me nekega jutra ujezila dva bela metulja, ki sta se lepo sprehajala zdaj sem, zdaj tja po mojem zelju. No ja, imel sem kakih šest sadik oziroma iznakaženih drobnih zeljnih glavic. Bila sta kapusova belina, lepa metulja, vendar jima nisem dovolil, da bi pustila svoje potomstvo v obliki gosenic v mojem zelju. Takoj sem ju odpodil in odletela sta z mojega zelnika. A le za trenutek, in že sta bila na paši na svoji zelenjavi. Ponovno sem ju spodil, malo sta se še spreletavala sem in tja v upanju, da ju bom nehal preganjati, pri tem sem glasno preklinjal, nekaj o golazni in podobnem, kar se pač v jezi izreče. Nato sta odletela in nisem ju več videl.
Pozneje sem se odpravil v svoj rastlinjak, ki je pokrit s plastiko in kjer imam zgodnjo solato in paradižnik. Zvedavo in skrbno sem si ogledoval sadike, lepo so rasle, saj je bilo v rastlinjaku precej vlage in tudi toplote v sončnem junijskem dopoldnevu. Tam zgoraj v kotu pa je nekaj frfotalo. Ugledal sem lepega belega metulja, bil je kapusov belin. Že večkrat sem tako rešil kako nebogljeno čebelo, ki kljub večji odprtini ni in ni našla izhoda iz plastenjaka. Ko pa sem videl metulja, sem bil še vedno jezen.
»No, si se pa le ujel,« sem si za trenutek mislil, kajti muhe in podoben mrčes sem vedno prepustil njihovi usodi. Hotel sem že oditi, pa se mi je za trenutek oglasila vest: »Reši ga, saj je metuljev že tako vsak dan manj, drobnega plavčka pa že dolgo nisi videl.«
Bojeval sem se sam s seboj. Pa kaj bi tisto tvoje zelje, poglej, ta drobni metuljček zdaj potrebuje tvojo pomoč, sicer bo v tej vročini zdaj zdaj poginil. Pogledal sem ga, nebogljeno se je zaletaval v plastiko in brezupno iskal izhod.
»Prav,« se je oglasila moja dobrota, ki ji je pač govorilo srce. Rešil boš življenje, saj življenja in zelja nikakor ne moreš primerjati. Ulovi ga in reši.
In tako se je zgodilo, po nekaj poskusih sem ga končno le ujel v svoje sklenjene dlani. Čutil sem ga v rokah, kako prhuta sem ter tja. Bil sem vesel in srečen, da sem se tako odločil. Ko sem prišel iz rastlinjaka, sem visoko dvignil roke in jih razprl. Iz mojih rok je veselo in lahko bi rekel razposajeno kar odplaval lep in bel metuljček. Bil je tako hiter in mudilo se mu je, kot da bi streljal za njim. Tedaj sem za trenutek občutil njegovo svobodo in občutil, kaj nam ta svoboda pomeni. Nekakšna svetloba in neizmerno zadovoljstvo sta prevevala moje telo. Bil sem dvakratni zmagovalec, premagal sem sebe in rešil metulja, se pravi nekomu sem podaril življenje in premagal sovraštvo v sebi. O, le kaj bi s tistimi šestimi glavami zgodnjega zelja, življenje se pač ne meri v zeljnih glavah. Še danes sem srečen, da mi je uspelo rešiti tisto drobceno in nebogljeno bitje.

Pot na začetku poteka po gozdnih poteh in po trimstezi, nato en del po makadamski cesti, pa spet po gozdu in pašnikih vse do Dobena. Del spusta je nato po asfaltirani cesti, nato spet skozi gozd do gradu Jablje, zadnji del pa poteka po ulicah Trzina nazaj na izhodiščno točko. Večji del poti, ki poteka po gozdovih, je zanimiv in senčen.
Ta pot, ki je primerna za malo zahtevnejši popoldanski družinski izlet, sicer nima oznak, vendar ji je lahko slediti.

Florijanov sejem – tradicionalni sejem v mesecu maju

Pohod po mejah občine Trzin – tradicionalni pohod v mesecu juniju