Skozi Laze
Izhodišče poti je železniška postaja Laze , . Ob parkirišču je informativna tabla z osnovnimi podatki o poti . Odpravimo se po asfaltni poti proti železniškemu prehodu. Pred prehodom zavijemo levo po markirani Badjurovi krožni poti {oznaka B. K. P.} skozi Laze proti Jančam . Ko se postopno dvignemo nad Laze, zavijemo desno na makadamsko podlago. Čez 150 metrov pot zavije desno in znajdemo se pred zanimivo kapelico . Ob manjšem potočku je klopca. Tu lahko opravimo še zadnje priprave, saj nas kmalu čaka hud vzpon. Preko železnega polkrožnega mostička prečkamo potok in pot se dobesedno »postavi pokonci«. Ob pogledu nazaj se nam občasno odpira razgled na savsko ravnico, Dol pri Ljubljani in okoliške vasi.
Bližnjica do nebes
Kmalu začnemo gristi kolena, kar pomeni, da je pot zelo strma , . Pazimo, da nam ne zdrsne. Vzpenjamo se po markirani poti. Kako strmo so zasavski hribi? Pot nas vodi mimo vhoda na dvorišče, kjer na lesenem kolesu visi pozdrav vandrovcem . Malo više zavijemo desno na kolovoz, ki ni več tako zelo strm . Hitro smo se povzpeli za 200 višinskih metrov. Tudi zrak je že malo redkejši, bi rekli zlobni. Na desni opazimo električni daljnovod. Kar naenkrat se pred nami pojavi domačija. Obkrožimo jo po levi in nadaljujemo pot po širši makadamski cesti. Na hitro smo se povzpeli do Jernača in Lipavčevega griča, kjer smo že na 550 metrih nadmorske višine. Od tod vzpon ni več tako hud. Sedaj uživajmo na poti.
Dvojni pogledi
Pohod nadaljujemo po makadamski cesti , ki večinoma poteka po grebenu. Na levo se nam občasno odpira razgled na Posavsko hribovje , na desno pa na Ljubljansko kotlino in ob lepem vremenu na tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Ob poti videvamo posamezne kmetije, kjer lahko s kom tudi malce pokramljamo. Pot gre občasno tudi malce navzdol, vendar pa spustu praviloma sledi kratek strm del. Vmes si lahko odpočijemo na urejenem počivališču in se okrepčamo z malico. Na enem od križišč se začne asfalt, mi pa nadaljujemo po makadamu . Pot se na 740 metrih priključi Sadni cesti med Javorjem in Jančami , kjer je tudi odcep za kmetijo Topolovčar , ki je od nas oddaljena približno 500 metrov. Gremo naprej proti Jančam. Streljaj pod naseljem na križišču po asfaltu zavijemo mimo cerkve, pokopališča in na desni nas pričakujeta planinski dom , ter zasluženo okrepčilo.
Janče
Z Janč (794 m) se odpira lep razgled na slovenske gore in hribovja, , . Na Jančah se naša pot križa z različnimi drugimi planinskimi potmi in z Besniško regionalno pešpotjo. Potem se od planinskega doma spustimo proti glavni cesti ter pred trikotnim križiščem zavijemo levo na markirano pot v smeri Gostince .
Navzdol do Seten brda in Konjskega grabna
Tik pod vasjo gremo mimo športnega igrišča. Spust nadaljujemo ob njegovi desni strani. Planinska pot tu poteka po jarku. Čez 300 metrov pridemo na kolovoz in nadaljujemo spust po grebenu . Iz kostanjevega gozda pridemo čez približno en kilometer do Seten brda, visokega 615 metrov . Pot ni več markirana. Kolovoz zavije ostro na desno, mi pa nadaljujemo po neutrjeni poti po grebenu. Čez približno 50 metrov se začne pot strmo spuščati. Po približno polovici kilometra neutrjena pot z grebena zavije levo v dolino, mi pa nadaljujemo strm spust po ozki grebenski poti preko pobočja, gosto poraslega z reso in borovnicami . Spustimo se v temačno dolino Konjski graben , kamor se zlivajo številni manjši potočki . Pot nadaljujemo ob potočku, ki ga nekajkrat prečkamo. V deževnih mesecih je pot ponekod blatna.
Dolina Gostince
Gozdno pot pozneje zamenja makadamska cesta, ki vodi mimo mnogih jas na levi strani, kjer si lahko na urejenih počivališčih tudi odpočijemo. Med hojo po poti navzdol se na desno odcepi pot na Kramarjev hrib, mi pa gremo ob potoku navzdol in pridemo do kozolca, ki stoji na naši levi strani. Kozolec je urejen, pod njim so postavljene mize in klopi, saj je namenjen večjim piknikom v naravi. Ob njem je urejeno tudi manjše otroško igrišče. Pot nadaljujemo ob potoku navzdol.
Glavna cesta ob Savi
V Gostinci prečkamo železniško progo skozi podhod nato gremo naprej po glavni cesti desno proti izhodišču. Cesta ni zelo prometna, vendar pa moramo biti kljub temu zelo previdni, saj nima pločnika. Na levi strani je lepo vidna Sava , njena ravnica s polji in travniki. Po asfaltni cesti se vrnemo do železniške postaje v Lazah, kjer smo začeli izlet.