POT NA LAZE-JANČE
Dolžina poti
14,5
Dolžina poti 14,5 km
Časovni obseg poti
05:30
Časovni obseg poti 05:30
Največja strmina vzpona[%]
18
Največja strmina vzpona: 18 %
Največja strmina spusta: 18 %
Povprečna strmina vzpona: 11 %
Dolžina vzponov nad 5%: 4,10 km
Najnižja točka poti: 263 m
Najvišja točka poti: 792 m
Višinska razlika: 699 m
Poraba energije
5388
Poraba energije za moške: 5388 kJ (1287 kcal)
Poraba energije za ženske: 4421 kJ (1056 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Planinski čevlji
Kratek opis

Nekoliko zahtevnejša pot od doline Save do Janč večinoma poteka skozi gozd in je balzam za dušo in telo. Na pot se lahko odpravimo v vseh letnih časih, razen pozimi, ko je pohod zelo zahteven. Pot vsebuje nekaj strmejših vzponov in spustov, zaradi katerih pohodniki potrebujejo dobro pohodniško obutev. Priporočamo tudi uporabo pohodnih palic.

Potek

Laze – Jernač – Janče – Seten brdo – Konjski graben – Gostinca – Laze

Skozi Laze
Izhodišče poti je železniška postaja Laze , . Ob parkirišču je informativna tabla z osnovnimi podatki o poti . Odpravimo se po asfaltni poti proti železniškemu prehodu. Pred prehodom zavijemo levo po markirani Badjurovi krožni poti {oznaka B. K. P.} skozi Laze proti Jančam . Ko se postopno dvignemo nad Laze, zavijemo desno na makadamsko podlago. Čez 150 metrov pot zavije desno in znajdemo se pred zanimivo kapelico . Ob manjšem potočku je klopca. Tu lahko opravimo še zadnje priprave, saj nas kmalu čaka hud vzpon. Preko železnega polkrožnega mostička prečkamo potok in pot se dobesedno »postavi pokonci«. Ob pogledu nazaj se nam občasno odpira razgled na savsko ravnico, Dol pri Ljubljani in okoliške vasi.

Bližnjica do nebes
Kmalu začnemo gristi kolena, kar pomeni, da je pot zelo strma , . Pazimo, da nam ne zdrsne. Vzpenjamo se po markirani poti. Kako strmo so zasavski hribi? Pot nas vodi mimo vhoda na dvorišče, kjer na lesenem kolesu visi pozdrav vandrovcem . Malo više zavijemo desno na kolovoz, ki ni več tako zelo strm . Hitro smo se povzpeli za 200 višinskih metrov. Tudi zrak je že malo redkejši, bi rekli zlobni. Na desni opazimo električni daljnovod. Kar naenkrat se pred nami pojavi domačija. Obkrožimo jo po levi in nadaljujemo pot po širši makadamski cesti. Na hitro smo se povzpeli do Jernača in Lipavčevega griča, kjer smo že na 550 metrih nadmorske višine. Od tod vzpon ni več tako hud. Sedaj uživajmo na poti.

Dvojni pogledi
Pohod nadaljujemo po makadamski cesti , ki večinoma poteka po grebenu. Na levo se nam občasno odpira razgled na Posavsko hribovje , na desno pa na Ljubljansko kotlino in ob lepem vremenu na tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Ob poti videvamo posamezne kmetije, kjer lahko s kom tudi malce pokramljamo. Pot gre občasno tudi malce navzdol, vendar pa spustu praviloma sledi kratek strm del. Vmes si lahko odpočijemo na urejenem počivališču in se okrepčamo z malico. Na enem od križišč se začne asfalt, mi pa nadaljujemo po makadamu . Pot se na 740 metrih priključi Sadni cesti med Javorjem in Jančami , kjer je tudi odcep za kmetijo Topolovčar , ki je od nas oddaljena približno 500 metrov. Gremo naprej proti Jančam. Streljaj pod naseljem na križišču po asfaltu zavijemo mimo cerkve, pokopališča in na desni nas pričakujeta planinski dom , ter zasluženo okrepčilo.

Janče
Z Janč (794 m) se odpira lep razgled na slovenske gore in hribovja, , . Na Jančah se naša pot križa z različnimi drugimi planinskimi potmi in z Besniško regionalno pešpotjo. Potem se od planinskega doma spustimo proti glavni cesti ter pred trikotnim križiščem zavijemo levo na markirano pot v smeri Gostince .

Navzdol do Seten brda in Konjskega grabna
Tik pod vasjo gremo mimo športnega igrišča. Spust nadaljujemo ob njegovi desni strani. Planinska pot tu poteka po jarku. Čez 300 metrov pridemo na kolovoz in nadaljujemo spust po grebenu . Iz kostanjevega gozda pridemo čez približno en kilometer do Seten brda, visokega 615 metrov . Pot ni več markirana. Kolovoz zavije ostro na desno, mi pa nadaljujemo po neutrjeni poti po grebenu. Čez približno 50 metrov se začne pot strmo spuščati. Po približno polovici kilometra neutrjena pot z grebena zavije levo v dolino, mi pa nadaljujemo strm spust po ozki grebenski poti preko pobočja, gosto poraslega z reso in borovnicami . Spustimo se v temačno dolino Konjski graben , kamor se zlivajo številni manjši potočki . Pot nadaljujemo ob potočku, ki ga nekajkrat prečkamo. V deževnih mesecih je pot ponekod blatna.

Dolina Gostince
Gozdno pot pozneje zamenja makadamska cesta, ki vodi mimo mnogih jas na levi strani, kjer si lahko na urejenih počivališčih tudi odpočijemo. Med hojo po poti navzdol se na desno odcepi pot na Kramarjev hrib, mi pa gremo ob potoku navzdol in pridemo do kozolca, ki stoji na naši levi strani. Kozolec je urejen, pod njim so postavljene mize in klopi, saj je namenjen večjim piknikom v naravi. Ob njem je urejeno tudi manjše otroško igrišče. Pot nadaljujemo ob potoku navzdol.

Glavna cesta ob Savi
V Gostinci prečkamo železniško progo skozi podhod nato gremo naprej po glavni cesti desno proti izhodišču. Cesta ni zelo prometna, vendar pa moramo biti kljub temu zelo previdni, saj nima pločnika. Na levi strani je lepo vidna Sava , njena ravnica s polji in travniki. Po asfaltni cesti se vrnemo do železniške postaje v Lazah, kjer smo začeli izlet.

Laze
Vasica ob vznožju Zasavskega hribovja je zgodovinsko povezana z reko Savo in železnico. Do srede 19. stoletja so življenje v njej krojili čolnarji in splavarji, potem pa južna železnica. Na zgornjem robu vasi je arhitekturno zanimiva večja kapela, ki pritegne oko obiskovalcev .

Janče
Sredi vasi je cerkev sv. Miklavža , prvič omenjena leta 1526, ob njej pa lepo urejeno vaško pokopališče, kjer se zmeraj najde kaj zanimivega. Z Janč (794 m), ki ležijo skoraj na sredi Slovenije in so najvišji kraj v bližnji okolici, se razprostira lep pogled na vse slovenske gore in hribovja, od Triglava , Karavank, Kamniških planin , do Pohorja, Snežnika in Gorjancev.

Narava
Pretežni del poti poteka v zavetju gozdov. Rastišča so precej zakisana, na njih prevladujejo kisloljubne rastlinske in drevesne vrste. Poseben vijolični pridih ima okolica poti v času cvetenja rese. Ob poti lahko jeseni nabiramo kostanj, bolj potrpežljivi poleti lahko najdejo borovnice, vešči gobarji pa tudi gobe. Ne pozabite globoko dihati, v kar vas bo prisilila že hoja na strmejših delih.

Kmetija Topolovčar (0,5 km)
Na kmetiji ponujajo domače jagode, češnje, med, žganje, likerje, kis, mošt, gobe in kostanj.

Planinski dom na Jančah
Popotniki se lahko v planinskem domu vsak dan okrepčajo, v hladnejših mesecih pa se pri krušni peči lahko malce pogrejejo ali pa posušijo mokro obleko ali obutev. Na dvorišču so tudi igrala za otroke. V domu imajo 25 ležišč.

Kako so nekoč živeli z reko Savo?
Zakaj so ljudje naselili severno vznožje Posavskega hribovja? Tu ni prav veliko sonca, je pa bilo vedno dovolj vode in voda je zagotavljala obstoj in življenje ... Poleg tega je po vodi z brodovi in splavi potekal tovorni in potniški promet. Številni pristani in skladišča so bili namenjeni čolnarjem in splavarjem pod vasjo. Laze so bile edini kraj v tem delu doline na desnem bregu Save. Z ostalimi kraji v dolini jih je povezoval brod. Savin meander je bil takrat bliže Lazam. Ljudje so prihajali in odhajali. Življenje je teklo ob vodi in z vodo. Leta 1848 pa so zgradili črno cesto – južno železnico, ki je nič hudega slutečim brodarjem in čolnarjem polagoma prevzela potnike in tovor. Vse se je začelo spreminjati. Sava je tekla še naprej, a življenje ob njej je počasi zamiralo. Še skoraj 100 let so vztrajali čolnarji in splavarji. Danes je od tistih časov ostalo zelo malo. Ljudje še živijo na desnem bregu Save, ki prijetno žubori, le nekako tesnobno tiho in pusto je v dolini ...

Pot ima dva zahtevnejša odseka. Prvi je približno 0,8 kilometra dolg strm vzpon po planinski poti od vasi Laze do kolovozne poti, drugi pa okoli kilometer dolg spust od Seten brda do Konjskega grabna. Pazimo, da nam ne zdrsne, prav tako bodimo pozorni na spolzko kamenje v Konjskem grabnu. Zadnji del poti od Gostince do Laz poteka po asfaltirani cesti, ki ni preveč prometna, vendar pozornost in hoja po levi strani nista odveč.

Planinski dom na Jančah gosti številne pohodnike med že tradicionalnimi, vsakoletnimi prireditvami, kot sta Praznik jagod in Kostanjeva nedelja. Kontaktni osebi: Srečko Birk (041 503 964) in Lili Maren (041 233 823); TD Besnica-Janče.

Kostanjeva nedelja (prvo, drugo in tretjo nedeljo v oktobru)
Domače dobrote, pečen kostanj, sveže stisnjen jabolčni sok, slaščice, kulinarična ponudba, razstava del udeležencev slikarske kolonije Ex-tempore, prikaz žganjekuhe in drugih kmečkih opravil. Prireditev spremljata zabavni program in bogata kulinarična ponudba. Otroci se lahko igrajo na Jagodnem igrišču in Jagodožeru in iščejo skriti zaklad.

Jagodna nedelja (prvo in drugo nedeljo v juniju)
Prodaja jagod, slaščic iz jagod, domačih likerjev in žganj, razstava domačih dobrot, kulinarična ponudba in zabavni program, predstavitev tujih in domačih turističnih društev, ki so vključena v sorodne programe razvoja podeželja. Otroci se lahko igrajo na Jagodnem igrišču in Jagodožeru.