ZELENA OS
Dolžina poti
14,6
Dolžina poti 14,6 km
Časovni obseg poti
03:20
Časovni obseg poti 03:20
Največja strmina vzpona[%]
9
Največja strmina vzpona: 9 %
Največja strmina spusta: 10 %
Povprečna strmina vzpona: 3 %
Dolžina vzponov nad 5%: 1,10 km
Najnižja točka poti: 382 m
Najvišja točka poti: 296 m
Višinska razlika: 234 m
Poraba energije
3266
Poraba energije za moške: 3266 kJ (780 kcal)
Poraba energije za ženske: 2680 kJ (640 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Makadam
Primerna obutev: Ni pomembno
Kratek opis

Domžale kot zelo mlado mesto sicer nimajo starega mestnega jedra, imajo pa prekrasno Zeleno os ob Kamniški Bistrici. Os poteka od Štude – južnega dela Domžal – do severnega vznožja Homškega hriba. Zelena os je živahna in obljudena od prve zarje do mraka. Če sprehodu po Zeleni osi dodamo vzpon na razgledni Homec in obisk gozdne učne poti na Šumberku, lahko iz tega nastane zanimiv izlet.

Potek

Domžale –Količevo – Radomlje – Homec– Radomlje - Količevo –Šumberk – Domžale

Začnemo v športnem parku
Na pot se odpravimo iz Športnega parka Domžale , kjer je dovolj parkirnih prostorov. Pod cesto , ki prečka Kamniško Bistrico, se odpravimo do Zelene osi – kolesarske in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici. Obrnemo se proti severu. Pot je speljana po levem in desnem bregu reke , vendar ne ob celotni dolžini struge. Kakorkoli že, na tej poti se boste sicer težko izgubili, a z lahkoto zašli z opisane trase.

Štirje mostovi
Hodimo proti vodnemu toku po peščeni, lepo urejeni poti do prvega mostu . Na drugi strani sta hrib Šumberk – domžalski Tivoli – in izliv Rače v Kamniško Bistrico . Na levi vidimo fitnes vadišče . Ob poti so postavljeni merilniki razdalje od mosta pri športnem parku . Nasploh je ob poti veliko urejenih prostorov za počitek . Kmalu pridemo do lipovega drevoreda, ki je bil zasajen leta 1980 ob smrti Josipa Broza - Tita. Tudi naslednji betonski most je namenjen le pešcem in kolesarjem . Zanimivo ga dopolnjujeta vhodni krožišči . Nadaljujemo sprehod po drevoredu. Ob poti so postavljene izobraževalne table o temah, povezanih z reko. Tretji most je namenjen prometu , zato sta na obeh straneh narejena podvoza . Tudi četrti most je namenjen pešcem in kolesarjem. Prek njega pridemo na levi breg Kamniške Bistrice , .

Na levem bregu
Malo naprej je predstavitvena tabla celotnega toka Kamniške Bistrice. Na desni se nad strehami dviga zvonik nove cerkve sv. Jožefa . Vzdolž poti so drevoredi , bregovi regulirane struge pa se počasi zaraščajo . Kmalu pridemo do drugega fitnes vadišča in teniških igrišč . Na reki so postavili veliko pregrad, da bi preprečili njeno razlitje v času visokih voda . Naslednji most je industrijski in po njem so speljani železniški tiri . Na desni je tovarna za proizvodnjo kartona Količevo karton . V nadaljevanju se pot nekoliko oddalji od reke, čeprav še vedno poteka vzdolž struge.

Proti Radomljam
Od mosta v Radomljah je le nekaj deset metrov do krožišča z mlinskimi kamni , ki spominjajo na mlinarsko tradicijo kraja. Pri Špornu lahko preženemo žejo na vrtni terasi . Na drugi strani stoji edini še delujoči mlin v Radomljah – Kraljev mlin . Mlevske stroje poganja elektrika, tako da niso več odvisni od vode. Nadaljujemo pot po levem bregu. V daljavi že vidimo cerkveni zvonik na Homcu, ki se dviguje med krošnjami dreves . Na naslednjem mostu zopet prečkamo Kamniško Bistrico . Po vzhodni strani Homškega hriba pridemo do jeza, kjer zajema vodo Homska mlinščica . Malo naprej stoji novi most , od koder je le pet minut hoje do Arboretuma Volčji Potok.

Na Holmec
Obkrožimo Homški hrib in se mimo razpela po strmi utrjeni poti začnemo vzpenjati proti vrhu. Božja pota so navadno kar strma, kar je dobro za pokoro. Pri kamniti kapelici zavijemo k Marijini cerkvi , od koder je bil nekoč lep razgled, danes pa vidimo le gozdove . Vrnemo se nazaj do kapelice in se spuščamo mimo Pirnatove vile , zgrajene po načrtih Jožeta Plečnikova, do platoja s kapelico . Gremo naprej po desni strani mimo kapelice in skozi gozd do hiše . Sestopimo po stopnicah in se spustimo do ceste . Preko Homške mlinščice se vrnemo do poti, speljani ob Kamniški Bistrici. S tem smo sklenili Homški krog .

Na koncu še na Šumberk
Po isti poti se vrnemo nazaj do prvega mosta, ki smo ga prečkali na začetku naše poti . Na desni je informativna tabla o gozdni učni poti Šumberk. Prečkamo reko, gremo mimo spomenika in pridemo do Poti pod hribom. Pred hišami je začetek gozdne učne poti , ki je neke vrste naravna učilnica. Na pot se lahko odpravite skupaj z lisičko in v njeni družbi odkrivate različne vrste dreves, rastlin, živali, nabirate plodove in liste. Krožna učna pot ima štirinajst učnih točk in se križa ter prepleta s trim stezo. Na točki pet je razgledišče s pogledom na Zeleno os . Točka osem pa nas popelje v škratovo deželo . Če bomo dobro opazovali, bomo bogatejši tudi za kakšno nenadejano novo spoznanje. Ko pridemo iz gozda, se po isti poti vrnemo na izhodišče.

Kamniška Bistrica
Reka Kamniška Bistrica je nekoč prestavljala svojo strugo v širini do 200 metrov, po letu 1970 pa je bila dokončno regulirana . Še po drugi svetovni vojni je bi most čez Bistrico v Viru dolg 132 metrov. Reka ima izrazit hudourniški značaj, saj je najvišja voda lahko tudi 240-krat višja od najnižje. Najvišji vodostaj ima spomladi in jeseni, najnižji pa pozimi in poleti. Poleti 2008 se je prvič zgodilo, da je bila zaradi nizkega vodostaja, odvzema mlinščic in izgube vode v podtalnico struga Kamniške Bistrice v Količevem nekaj dni suha.

Homška mlinščica
Mlinščica je umetno izkopana struga, ki zajema vodo iz struge Kamniške Bistrice. Najstarejši pisni vir o Homški mlinščici sega v leto 1674. Homška mlinščica zajema svoje vode iz jeza pod Homškim hribom . Teče skozi Domžale in se po desetih kilometrih poti pri Mali Loki izlije nazaj v strugo. Pred prvo svetovno vojno so jo razširili, prej pa je bila tako ozka, da so otroci zlahka skočili preko nje. Del toka skozi Domžale poteka po ceveh. Pred sto leti je gnala najmanj 16 mlinov, šest žag in dve kovačiji. Vodne naprave so stale ob njeni strugi približno na vsakih 250 metrov. Danes mlinščica poganja le nekaj malih vodnih elektrarn.

Aboretum Volčji Potok (0,5 km)
Iz majhnega parka je v dobrih sto letih zrasel največji arboretum v Sloveniji. (Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmovnic.) Na dobrih 80 hektarih uspeva okoli 3500 rastlinskih vrst. Arboretum je najlepši spomladi, ko zacvetita dva milijona tulipanov .

Marijina cerkev na Homcu
V letih od 1722 do 1728 so namesto stare kapele sezidali novo baročno cerkev . Gradnjo so zaupali znanemu mojstru Gregorju Mačku. Nad osrednjim delom cerkve se dviga mogočna, 17 metrov visoka kupola. V času turških vpadov je stal na Homcu močan tabor. Sedanji cerkveni zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi, je služil kot obrambni stolp. Cerkev je močno prizadel potres leta 1895. Ko so popravljali zvonik, so mu namesto čebulaste baročne strehe naredili ostro konico, ki zdaj štrli iz gozdov na Homcu .

Gozdna učna pot Šumberk
Pot je krožna in dolga 1,8 kilometra. Prvi del poti poteka po apnenčasti podlagi, ki skupaj z vodo ustvarja zanimive kraške pojave. V zadnjem delu, ko pot preide na silikatno kamninsko podlago, se ob njej začne pojavljati borovničevje. Na poti je 14 označenih točk . Pot do njih vam pokaže lisička .

Hotel in restavracija Pri Špornu Radomlje
V restavraciji vam postrežejo z jedmi, ki sledijo sodobnim kulinaričnim smernicam in so vedno v sozvočju z letnim časom in pridelki, ki jih ta ponuja.

Gostišče Juvan Domžale (1km)
Pri Juvanu lahko vsak lahko pride na svoj okus. Izbira je bogata, natakarji znajo svetovati. Jedi pripravijo kar hitro, porcije pa so ravno prav velike.

Kako je Holmec postal romarska pot?
Legenda pravi, da je leta 1419 na griču, kjer je danes cerkev, pastirček pasel ovce. Proti večeru je zadremal. V sanjah je zagledal močno svetlobo in zaslišal glasove, podobne angelskemu petju. Tedaj se mu je v nenavadni svetlobi prikazala Marija z Jezuščkom v naročju. Zbudil se je in ves prestrašen v naglici odgnal ovce domov. Dogodek ga je tako prevzel, da je začel pripovedovati, kaj se mu je na paši sanjalo. Ljudje so mu verjeli in na griču postavili kapelo z oltarjem, posvečenim Mariji. Zgodba o pastirčkovih čudežnih sanjah se je razširila daleč naokoli. Začeli so prihajati romarji in radovedneži. Tako je Holmec postal ena najslavnejših romarskih poti na Kranjskem.

Pot v glavnem poteka po lepo urejeni makadamski poti, le gozdna učna pot je speljana skozi gozd.

V kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah vsako leto pripravijo bogat program prireditev in razstav. Več informacij dobite na http://www.kd-domzale.si/

28. maja poteka tradicionalni tek na Šumberk.
V Arboretumu Volčji Potok vse leto organizirajo razstave z različnimi vsebinami, od arboretskih do cvetličnih in živalskih. Pripravljajo tudi različne prireditve, ki so namenjene obiskovalcem vseh starostnih skupin. Program si lahko ogledate na http://www.arboretum-vp.si/