Rašica
Gručasta vas leži na prisojnem pobočju enako imenovanega hriba na severnem robu Ljubljanskega polja na 430 m nadmorske višine. Kraj je bil prvič omenjen leta 1260.
Rašico so leta 1941 zasedli Nemci. Prebivalci so se kmalu pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju. Že 24. julija 1941 je bila v rašiških gozdovih ustanovljena Rašiška četa, ki je delovala vse do Domžal, Kamnika in Kranja. Partizansko gibanje se je tako razmahnilo, da je bil 17. avgusta 1941 na vrhu Rašice ustanovljen Kamniški bataljon. Ker so Rašičani podpirali NOB, so Nemci 20. septembra 1941 vas do tal požgali, prebivalce pa izselili na Hrvaško. Rašica je bila prva slovenska vas, ki so jo tako razdejali nemški okupatorji.
Vas je bila po vojni obnovljena, v zadnjih letih pa je bilo zgrajenih tudi precej novih hiš. Večina prebivalcev je zaposlenih v Ljubljani, kmetov je le še nekaj. Kraj in vrh Rašice sta priljubljena izletniška točka Ljubljančanov.
Spomenik, posvečen požigu Rašice
Spomenik na hribčku nad cesto iz Gameljn tik pred vasjo priča o požigu vasi med drugo svetovno vojno.
Spominska plošča izgnancem iz vasi
V spomin na izgon domačinov iz vasi med drugo svetovno vojno priča spominska plošča na gasilskem domu v Rašici.
Spominsko obeležje narodnemu heroju Stanetu Koscu
Na vrhu Rašice je bil 21. 9. 1958 postavljen spomenik v spomin domačinu iz Rašice Stanetu Koscu, prvemu komandirju Rašiške čete, po katerem je tudi poimenovan vrh Rašice.
Zgornje Dobeno
Dobeno nad Mengšem je kraj, ki ima kmečko-turistični značaj. Naselje se širi in nekdaj samo priložnostni prebivalci počitniških hišic postajajo vse pogosteje stalni krajani Dobena, kjer je danes že čez sto hiš. Območje Dobena je precej hribovito, zato nekateri še redki tamkajšnji kmetje težko obdelujejo zemljo. Kraj je zelo privlačna izletniška točka za mnoge pohodnike, kolesarje in ljubitelje kmečkega turizma, znanega po vse bogatejši in skrbnejši ponudbi. Posebno veliko obiskovalcev obišče Dobeno spomladi in jeseni. Naselje je privlačno zaradi neokrnjene narave, čistega zraka, lepega razgleda, veliko urejenih pešpoti in seveda Rašiškega stolpa. Nekje sredi poti na vrhu hriba si mimoidoči lahko postrežejo čisto, z rudninami zelo bogato vodo, ki jo vedno pogosteje prihajajo točit tudi v večjih količinah in jo odnašajo s seboj. Na Dobenem obiskovalci zlahka najdejo tudi kmečki turizem in gostilne, kjer jih čaka vse bogatejša in skrbnejša ponudba.
Cerkev Svetega križa v Rašici
Cerkev Svetega križa je bila prvič omenjena leta 1526. Prvotna cerkev v gotskem slogu je bila v 17. in 18. stol. predelana in barokizirana. V prvi svetovni vojni je leta 1917 ta cerkev v vojne namene oddala dva zvona, ostal je le srednji iz leta 1778, težak 168 kg. Leta 1924 je dobila cerkev dva nova bakrena zvona. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci požgali hkrati z vasjo. Cerkev je bila do prve obnove leta 1968 ruševina, ostal je le zvonik. Zvonove so rešili prebivalci vasi Dobeno in so jih do obnove tudi hranili.
Dokončno je bila obnovljena leta 1989, o čemer priča tudi bakrena plošča pred vhodom v cerkev.
Kras in jame na Rašici
Na Rašici je veliko kraških jam. Tukaj je registriranih devet jam, ki niso odprte za javnost. Skupna dolžina rovov jam na Rašici je 319 m in skupna globina 110 metrov. S svojimi dimenzijami izstopa Brezno 1 pri Dovčarju, ki je tudi največja in najgloblja jama v občini. Rašiške jame gostijo razne živalske vrste, ki so prilagojene okolju z manj svetlobe in se v podzemlju zadržujejo večji del življenja (jamski pajek), ali pa le živali, ki prebivajo v jamah le občasno (netopirji, jamske kobilice, polži ipd.).
Obširno in zanimivo strokovno gradivo o jamskem svetu v Mestni občini Ljubljana, iz katerega so povzeti navedeni podatki, je leta 2009 pripravilo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Društvo je leta 2010 praznovalo 100-letnico neprekinjenega raziskovalnega dela.
Sledovi iz davnine
Okoliš Črnuč je bil poseljen že v prazgodovini. Bivališč je bilo veliko, najstarejša, iz mlajše kamene dobe, bi lahko iskali v jami Zidanici, ki je na Rebri nad vasjo Rašica, pod hribom Gobnikom je stalo gradišče in na prelazu verjetno pokopališče, kar strokovnjaki postavljajo v starejšo železno dobo.