Pohodništvo

Zavod Zeleni Žep vas to soboto, 1. junija 2019, vabi na že 5. pohod ob rimski dediščini.

Zbirno mesto je ob 9. uri v Kalcah pri odcepu za Podkraj - Hrušico, od koder se boste po rimski poti sprehodili do rimske zapore Lanišče in si privoščili pravo rimsko malico.

Na voljo bo tudi ogled rimskega šotora s predstavitvijo opreme rimskih vojakov, v kasarni pa bodo organizatorji izvedli tudi otroške delavnice. Pri povratku v dolino vas bo spremljala skupina rimskih vojakov.

Pohod ni zahteven in je primeren za vse starostne skupine.

Več informacij najdete tukaj.

Kljub temu, da vremenska napoved za prihajajoči vikend ni najbolj obetavna, vas vseeno vabimo, da se podate na svež zrak in odkrijete planinsko pot, ki povezuje 10 občin – Domžalsko spominsko pot.

Domžalska pot spominov, ki ima status planinske poti, obstaja že od leta 1980. Dolga je čez 100 km in speljana v nadmorskih višinah od 300 do 957 m. Z domžalsko občino povezuje še devet drugih občin – Ljubljano, Vodice, Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Lukovica, Kamnik, Mengeš in Trzin.

Pot obišče 53 pomnikov in spominskih obeležij iz 2. svetovne vojne, nudi pa nam tudi veliko užitkov v razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce in Karavanke, po lepoti pa ne zaostajajo razgledi na dolino reke Save, na Moravško in Tuhinjsko dolino, Črni graben in Posavsko hribovje.

Obisk je primeren za vse starostne skupine, za hojo v skupini ali posamezno in v vseh letnih časih. Celotno pot lahko naredimo v enem kosu ali po delih. Na več točkah jo lahko prekinemo in se z različnimi prevoznimi sredstvi vrnemo na izhodišče. Posamezne odseke, ki vodijo po kolovozih, je mogoče tudi prekolesariti.

Za pomoč pri hoji je bil pred leti pripravljen in natisnjen Vodnik po Domžalski poti, ki vsebuje opis poti, razlago o posameznih pomnikih, prostor za kontrolne žige in zemljevid (nekdanje) občine Domžale. Vodnik je brezplačno na voljo v Planinskem društvu Domžale (Kopališka cesta 4, Domžale, vsako sredo od 19. do 20. ure, e-pošta: info@pdd.si) in pri vratarju Občine Domžale (Ljubljanska cesta 69, Domžale).

Več o Domžalski poti spominov najdete na strani Planinskega društva Domžale.

To soboto, 25. maja 2019, se lahko udeležite izleta, kjer boste spoznali življenje in delo vsestranskega umetnika Toneta Kralja.

Tone Kralj je  bil eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma. Znan je po svojih slikarskih in kiparskih delih, pomemben del njegovega opusa pa predstavljajo tudi številne cerkvene poslikave. Več o Tonetu Kralju si lahko preberete tukaj.

Izlet, ki ga Turistično društvo Dobrepolje, bo potekal na relaciji Videm – Rašica – Velike Lašče – Karlovica – Lužarji – Bloško jezero – Nova vas – Bloška polica – Rakek – Unec – Postojna – Prem – Ilirska Bistrica – Podgraje – Jelšane – Opatija. Na vsaki lokaciji pa si boste ogledali cerkvene poslikave Toneta Kralja.

Cena izleta je 15 evrov po osebi, vključuje pa prevoz, vodenje in organizacijo izleta.

Prijave sprejemajo:

− vsako soboto od 9. do 11. ure v Turistični pisarni na Vidmu (TIC),

− po telefonu: 041 96 28 23,

− po e-pošti: td.dobrepolje@gmail.com.

Več o izletu najdete tukaj.

Turistično društvo Barje in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje vas to nedeljo, 19. maja 2019, vabita na že 15. pohod po Ljubljanskem barju.

Na okoli 13 kilometrov dolgi poti se boste s pomočjo odličnih poznavalcev barja seznanili s pestro biodiverziteto tega posebnega prostora. Zbor za pohodnike je od 8.30 – 9.30 na Sejmišču barje, Ižanska 303, Ljubljana.

Dogodek je brezplačen, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki.

Več o pohodu najdete tukaj.

To nedeljo, 19. 5. 2019 se lahko udeležite vodenega ornitološkega sprehoda, kjer boste zvedeli katere ptice najdete v krošnjah dreves parka Arboretum Volčji Potok.  

Jutra so v Arboretumu posebej lepa. Čudovite parkovne prizore obogati žvrgolenje in drevesne vejice popestrijo silhuete drobnih ptičic, ki se podijo med krošnjami. Ornitologinja Alenka Bradač vam bo povedala več o življenju in navadah ptic, ki jih boste opazili v parku. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili čim več.

Plača se vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplačno. Obvezna je prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 17. 5., do 12. ure.

Več o dogodku in prijavi.

V Občini Vrhnika se nahaja naravni rezervat Mali plac. Gre za najjužnejši ostanek šotnomahovnega visokega barja v Evropi. Obisk tega resnično  posebnega ekosistema vas bo zagotovo navdušil, zato je tudi naš tokratni namig za izlet.  

Naravni rezervat Mali plac leži na osamelcu Kostanjevica pri vasi Bevke in je najjužnejši ostanek šotnomahovnega visokega barja v Evropi. Na dno so se tisoče let nalagali glina, organsko blato in proti vrhu šota. Kotanja jezerca leži deset metrov nad površino barja in z ostalim barjem ni bila nikoli povezana. Na Malem placu živijo številne redke rastline (srednja rosika, okroglolistna rosika, dlakava mahovnica, navadna rožmarinka) in živali (močvirska želva sklednica, pupki, kačji pastirji, različne vrste žab, redke vrste močvirskih ptic in ujed).

Mali plac lahko raziščete po pravljično-doživljajski Poti močvirskih škratov. Gre za  urejeno lahka pohodna pot, dolgo 3,2 km, z višinsko razliko 96 m. Čas hoje je približno 2 uri, toda kaj lahko se zgodi, da vas tako posrka v doživetja, da boste potrebovali dlje – in obenem se vam bo zdelo, da je minilo kot blisk. Pot je še posebej namenjena družinam z otroci.

Z Močvirsko beležko otroci na poti zbirajo močvirske žige in škratorunske simbole, prav posebne znake škratje pisave. Otroci so namreč na pomembni misiji: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Njihova doživetja na poti jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali, zelene rege, netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je osrednji lik slikanice Mali plac. Ne manjkajo niti nabriti močvirski škratje. S pomočjo doživljajskih elementov otroci skozi doživetja odkrivajo čudovito naravo, saj se pravljični svet vseskozi prepleta z resničnimi lepotami narave. Tako mimogrede marsikaj zanimivega o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in danes, pravljične podobe vzdramijo njihovo domišljijo, ob tem pa kot za šalo prehodijo čisto pravo pohodniško pot.

Več o Malem placu in doživljajski poti najdete na strani https://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/935.

Vsako leto v mesecu maju po vsem svetu potekajo urbani sprehodi Jane’s Walk. Pobuda Jane’s Walk izhaja iz Toronta, njen namen pa je širjenje dragocenih sporočil Jane Jacobs in popularizirati živost mest, ki se poraja preko povezanosti prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci. V Sloveniji, kjer sprehode podpira IPoP – Inštitut za politike prostora, bodo letos oganizirani že devetič, napovedani pa so v 18 mestih.

Sprehodi delujejo kot skupinsko spoznavanje lokalnega okolja in skupnosti, način javnega razpravljanja o stanju v prostoru in ozaveščanje o pomenu hodljivosti mest. So enostavno in prijetno orodje za zaznavanje težav v mestu in izmenjavo idej o tem, kako bi jih odpravili ali drugače izboljšali kakovost življenja. Organizirajo in vodijo jih prostovoljci, udeležba na njih je brezplačna. Vodja sprehoda skozi pogovor izpostavlja urejenost prostora z vidika hoje, pripoveduje zgodbe o soseski, v pogovor vključuje zanimive goste in spodbuja ostale udeležence, da delijo svoja mnenja in opažanja.

Pobuda Jane’s Walk je zrasla v Torontu v Kanadi, po svetu pa se širi od leta 2009. Posvečena je Jane Jacobs, urbani teoretičarki in aktivistki, ki je pred skoraj 60 leti s knjigo Umiranje in življenje velikih ameriških mest postavila temelje sodobnemu razumevanju mest.

Letos bo globalna akcija Jane’s Walk potekala od 3. do 5. maja 2019, v Sloveniji pa bodo nekateri sprehodi potekali vse do konca meseca. Doslej so napovedani sprehodi v 18 mestih: Celju, Črnomlju, Domžalah, Dravogradu, Kamniku, Kočevju, Kopru, Kranju, Litiji, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Postojni, Ptuju, Slovenj Gradcu, Sežani, Škofji Loki in Tolminu. 

Seznam sprehodov se sproti dopolnjuje in je na voljo na spletni strani http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/.

Več o sprehodih najdete na spletni strani IPoP.

V Ljubljanski urbani regiji je veliko manjših jezer, ki so v toplih dneh še posebej prijetna za obisk. Eno izmed njih je Zbiljsko jezero v Občini Medvode. Jezero je priljubljena turistična točka in pomemben življenjski prostor mnogim vrstam ptic.

Zbiljsko jezero je umetno jezero, ki je nastalo leta 1953 po zajezitvi Save ob izgradnji hidroelektrarne Medvode. Okrog jezera so urejene rekreacijske površine, ki omogočajo mnogo športnih aktivnosti od odbojke na mivki do kolesarjenja. V poletnih mesecih pa je Zbiljsko jezero tudi lokacija mnogih zabavnih, glasbenih, kulturnih in kulinaričnih festivalov. Po jezeru lahko tudi veslate s svojim vodnim plovilom ali pa si ga izposodite v čolnarni tamkajšnjega Turističnega društva Zbilje, ki organizira tudi panoramske vožnje z električnim čolnom. Ob jezeru lahko najdemo še zelo lepo urejeno igrišče za otroke, igrišče za odbojko in prostor za piknike. V bližini je tudi bar in gostilna, kjer se lahko okrepčate.

Bolj podrobno o jezeru in kako do njega si lahko preberete na strani Občine Medvode: https://www.medvode.si/objava/112949.

Vsako zadnjo nedeljo v aprilu je na Blokah v vasi Volčje sedaj že tradicionalni Krpanov pohod, ki vas bo popeljal čez bisere neokrnjene narave in našo bogato kulturno dediščino. Pohod je primeren za vse generacije, saj je pot dobro označena in vsak si po svojih zmožnostih izbere dolžino poti in težavnost.

Dolžina poti je 19 km, dolžina poti s povirjem Iške pa 23 km. Navadno se jo prehodi v štirih do sedmih urah in ni zahtevna. Udeleženec ob prijavi dobi prospekt z zemljevidom in označenimi znamenitostmi ob poti ter posebno darilo organizatorjev. Ob poti sta po navadi dve okrepčevalnici z domačimi prigrizki in napitki. Na koncu pa si svoje želodčke pogrejete s toplim obrokom tradicionalne bloške kulinarike in se odpočijete ob pogledu na čudovito Bloško jezero. Vsako leto se lahko srečate z Martinom Krpanom in njegovo kobilico, ki vas bosta popeljala v davne čase.

Več informacij: Pohod po Krpanovi poti

Potrebujete idejo kako preživeti podaljšan velikonočni vikend? Če ste pripravljeni na zabavno pustolovščino, vas vabimo, da obiščete Krvavec, goro številnih skrivnosti. Tri urejene pohodne poti vas bodo popeljale po znanih in manj znanih kotičkih Krvavca in vam pričarale pravo družinsko pustovlovščino. Povzpeli se boste na kraljevski Zvoh, cvetočo Kriško planino in idilično Dolgo njivo, na vsaki od teh poti pa poiščite GPS točke, na katerih se skrivajo škratorunski simboli, ki so vklesani v skale. 

Prva Pustolovščina Krvavec vodi do najvišje točke na planini: na Zvoh. Pot se začne v Brunarici Sonček ob zgornji postaji kabinske žičnice, nadaljuje po Poti pastirskih škratov na Krvavcu proti Plaži in od tam naprej po cesti do Doma na Krvavcu in RTV stolpu. Od tam pelje cesta naprej proti Zvohu. Pred zadnjim strmim vzponom do vrha se odpre pogled proti Kamniškemu vrhu, Veliki planini in veličasten razgled na Ljubljansko kotlino ter Julijce. Pot nazaj proti hotelu Krvavec vodi po desni strani smučišča, prav tako po utrjeni cesti. Pot je nezahtevna in razen zadnjih nekaj sto metrov pod vrhom so tudi vzponi zmerni. Zvoh se dviga 1971 m nad morje in ponuja slikovite razglede proti Kalškemu grebenu, Julijcem in Storžiču. Zanimiv je tudi zato, ker se tik pod njegovim vrhom nahaja umetno jezero kot nalašč za počitek. Zvoh je kralj Krvavca, vstopite v njegovo kraljestvo!

Pustolovščina Krvavec vas nato popelje v spokojnost prostrane Kriške planine. Krožna pot se prične pri Brunarici Sonček ob zgornji postaji kabinske žičnice, sledi Poti pastirskih škratov na Krvavcu, le da v obratni smer, navzgor proti Gori zvokovin nato desno proti Bleku. Od tam se pot spusti do Kriške planine, vodi mimo dveh gorskih kmetij, Viženčarja in Florjana, za njima se dvigne proti Domu na Krvavcu, od tam pa navzdol po makadamski cesti do Plaže in nato do zaključka pri Brunarici Sonček.

Kriška planina je široka planota med Krvavcem in Križiščem, poleti je polna živine in bogata s planinskim cvetjem. Ker je dostopna tudi z avtomobilom preko Ambroža, služi kot odlično izhodišče za gorska pohajkovanja. Če vam bo Pustolovščina Krvavec premajhen izziv, bo pravo odkritje planina Koren. Krenete lahko bodisi do uro oddaljene pastirske koče bodisi do vrha planine Koren, ki za en sam meter zgreši višino dva tisoč metrov. Tako kot Blek in Dolga njiva so tudi tu arheološka izkopavanja potrdila starodavno navzočnost pastirjev. Prava posebnost pa so dobro vidni odtisi fosilov školjk v skalah tik ob poti, ki jih ne boste zgrešili. Zdi se tako neverjetno, a vse do tu je nekoč segalo morje! S Kriške planine vodi pot tudi do druge znamenitosti: Mokriške ali Medvedove jame, pomembne postaje ledenodobnih lovcev, kjer so že leta 1839 našli ostanke jamskega medveda. Kriška planina je kraj, kamor se boste radi vrnili!

Najlepša in tudi najzahtevnejša izmed treh poti v Pustolovščini Krvavec je pot na Dolgo njivo. To ni nobena njiva, pač pa najbolj slikovita in idilična planina daleč naokoli!

Pot se pričenja pri Brunarici Sonček ob zgornji postaji kabinske žičnice, vodi po Poti pastirskih škratov na Krvavcu do Plaže Krvavec in naprej mimo Doma na Krvavcu in RTV stolpa proti Zvohu. Pod vrhom Zvoha se pot usmeri levo proti planini po imenu Dolga njiva. Preči pobočja, se spusti in nato spet dvigne navzgor po planini. Vodi mimo opuščene planinske koče, pri leseni lovski koči pa zavije na desni rob planine do Studenca kreposti in se nato obrne nazaj. Del poti po pobočju je nato enak, na vrhu pobočja pa se držite desne vse do priključka na kolovoz, ki vodi po smučišču do Hotela Krvavec in od tod nazaj do izhodišča poti pri Brunarici Sonček.

Dolga njiva je skrita in skrivnostna, zdi se, kot da se je čas sploh ne bi dotaknil. Pastirji so jo poseljevali že v rimskem času, črede ovac in konj pa se še danes mirno pasejo na prostranih zelenih pašnih pobočjih. Bele stene Velikega Zvoha, dehtenje gorskega pašnika in žuborenje Studenca kreposti … je to pravljica ali resničnost? Napni oči, tu se pasejo tudi gamsi! Pot na Dolgo njivo je srednje zahtevna pohodna pot, od pohodnika pa zahteva ustrezno pohodno obutev in nekaj telesne kondicije. Dolga njiva je kraj, ki vas začara!

Več o Pustolovščini Krvavec najdete na spletni strani rekreacijsko-turističnega centra Krvavec.