PO SLEDEH STARODAVNIH ILIROV
Dolžina poti
32,5
Dolžina poti 32,5 km
Časovni obseg poti
03:00
Časovni obseg poti 03:00
Največja strmina vzpona[%]
6
Največja strmina vzpona: 6 %
Največja strmina spusta: 11 %
Povprečna strmina vzpona: 4 %
Dolžina vzponov nad 5%: 4,00 km
Najnižja točka poti: 540 m
Najvišja točka poti: 327 m
Višinska razlika: 572 m
Poraba energije
6104
Poraba energije za moške: 6104 kJ (1458 kcal)
Poraba energije za ženske: 4974 kJ (1188 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Zelo zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
Kratek opis

Zelo zahtevna kolesarska pot s prelepim razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe, ki nas vodi vzdolž prelepega Radenskega polja in po višje ležečih krajih. Pot večinoma poteka po glavni cesti, ki pa ni obremenjena s prometom in je zato priljubljena med kolesarji. Lahka ravninska pot se izmenjuje z zahtevnejšim vzponom in prijetnim spustom in ni nikoli dolgočasna. Največ kolesarjev jo obišče v poletnem času, saj velik del poti teče po gozdu in skozi višji ležeče kraje, kjer so temperature bistveno nižje kot v dolini.

Potek

Grosuplje (železniška postaja) – Veliko Mlačevo – Lobček – Plešivica – Luče – Velika Loka – Mala Loka – Peščenik – Spodnje Brezovo – Polica – Dole pri Polici – Mali Lipoglav – Zgornja Slivnica – Šmarje Sap – Paradišče – Cikava – Zg. Brvace – Brvace – Grosuplje (železniška postaja)

Grosuplje
Pot pričnemo na parkirišču ob železniški oziroma avtobusni postaji , lahko pa tudi izpred avtošole na drugi strani ceste , od koder se po glavni cesti odpeljemo desno do križišča, na katerem zavijemo proti Krki oziroma Dobrepolju. Na naslednjem križišču, pri JOST hotelskih interierjih, zavijemo levo in se vozimo po ravnini, s katere se odpira pogleda na Polževo do Velikega Mlačeva . Tu lahko zavijemo desno proti Boštanju, kjer si ogledamo razvaline gradu Boštanj, cerkev sv. Martina in Radensko polje .
Mi pa raje nadaljujemo pot po nizki vzpetini mimo Lobčka in Plešivice, od koder se spustimo do Luč. Na križišču, kjer se desno odcepi cesta proti Ilovi Gori, je spomenik NOB .

Viadukt z železnico
Pot ves čas teče skozi gozd, ki nas, posebno v vročem poletju, prijetno hladi. Na križišču za Žalno zavijemo z glavne ceste levo in že smo v prvem delu Velike Loke. Spustimo se po ozki cesti v vas . Na križpotju si lahko ogledamo cerkev sv. Antona , nato pa zavijemo desno proti Višnji Gori . Že za prvim ovinkom nas pozdravi mogočni viadukt z železnico, pod katerim nadaljujemo pot proti Mali Loki .
Če pa gremo v križišču, kjer smo zavili za Žalno, naravnost, pridemo do bara Pr' Mrtinet, kjer si z njihovim kartončkom prislužimo štampiljko za klobaso ! Se splača zavit!

Visoka Mala Loka
Po prijetni vožnji v ravninskem svetu se prične strm vzpon , , ki traja vse do Male Loke in naprej do Peščenika, kjer v križišču zavijemo levo na glavno cesto . S Peščenika, ki je precej visoko, se lahko razgledamo po okoliških hribih in dolinah; tu si lahko privoščimo tudi kratek postanek .

Dolg spust in avtocesta
Sledi spust po glavni cesti, potem v križišču zavijemo desno z glavne ceste za Spodnje Brezovo. Še sreča, saj se s tem ognemo odlagališču odpadkov v Špaji dolini. Pot nas ves čas vodi skozi gozd in je asfaltirana. Peljemo se skozi Spodnje Brezovo in v vasi zavijemo levo, takoj nato desno čez avtocesto, potem spet desno ter takoj zatem še enkrat levo.

Obvozi
Cesta od Spodnjega Brezovega do Police zna biti med tednom in v času prometnih konic precej obremenjena, saj služi kot obvozna cesta ob zastojih oziroma zaprtju avtoceste. Po prečkanju avtoceste se ponovno vzpnemo skozi gozd po asfaltirani cesti do križišča, kjer zavijemo desno pod avtocesto in v Polici dvakrat levo. Pridemo do vznožja hriba s cerkvijo sv. Jakoba . Do nje se lahko povzpnemo po res strmi in ozki poti, če zavijemo v križišču levo. Naša pot pa zavije desno po glavni cesti in teče večinoma po gozdu.

Visoko nad Grosupljem
Ta rahel vzpon nas pripelje do križišča . Desno bi prišli v Kožljevec in naprej na Mali Vrh. Mi raje zavijemo levo in nato v naslednjem križišču še enkrat levo. Malo naprej lahko na levi strani ob cesti vidimo ostanke nekdanjega Dolinskega mlina . Po rahli strmini se spuščamo skozi gozd in v naslednjem križišču sledimo tabli za Dole, ki nas popelje v Dole pri Polici. Tu si lahko ogledamo cerkev sv. Lucije . Že na začetku vasi je križišče, v katerem mi zavijemo levo in se podamo v strm klanec. Na vrhu vzpetine se nam odpre prečudovit razgled na okoliške hribe in če imamo srečo z vremenom, vidimo tudi Kamniško-Savinjske Alpe . Na križišču se zopet držimo leve. Če bi vozili naravnost, bi se spustili v Ljubljano, če bi zavili desno, bi prišli na Pance . Ker pa smo šli levo, pridemo na Mali Lipoglav . V križišču gremo naravnost, če bi zavili desno, bi prišli na Veliki Lipoglav. V Malem Lipoglavu se nam ponovno odpre pogled, tokrat na hribe okoli Grosupljega . V Malem Lipoglavu je na križišču za Šmarje, kamor se bomo odpeljali tudi mi, kmečki turizem Pr' Jakopc . Ob cesti je tudi zanimiva sušilnica sadja . Malo naprej je lepo obnovljena osnovna šola Sostro, podružnica Lipoglav, z vrtcem.

Spust na cilj
Sledi spust, ponovno se vozimo skozi gozd. Na prvem križišču gremo desno, na naslednjem pa levo (če bi zavili na desno, bi prišli v Repče). Tu se nam odpre pogled na Grosuplje . Vseskozi se držimo glavne poti, spustimo se vse do Šmarja - Sapa , . Če pred spustom v dolino zavijemo levo in vozimo en kilometer po makadamu, prispemo do cerkvice na Magdalenski gori . Na križišču zavijemo levo proti Paradišču in se peljemo skozi vas in pod avtocesto. Glede na to, da je podvoz povsem nov in da je to cesta, ki jo ob zastojih na avtocesti pogosto uporabljajo, je nerazumljivo, zakaj je tako ozka . Cesta je nevarna tudi za kolesarje, ki jih na res ni malo. Previdnost med vožnjo skozi podvoz zato ni nikoli odveč! Za podvozom, še pred krožnim križiščem v Cikavi, zavijemo levo in vozimo vzporedno z avtocesto do table Hrastje, kjer zavijemo desno na makadamsko pot ob gozdičku , . Zdaj smo v Zgornjih Brvacah, na dvorišču kmetije, kjer se ponovno začne asfalt , in se spustimo v Brvace do glavne ceste za Grosuplje . Na križišču se usmerimo levo in prevozimo še dve krožni križišči, nato pa zavijemo v smer Turjak in spet smo na naši izhodiščni točki, parkirišču ob železniški postaji.

Krajinski park Radensko polje 
Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, njegova biološka pestrost je posledica tisočletne interakcije narave in človeka. Polje se razprostira na dobrih štirih kvadratnih kilometrih, na nadmorski višini 325 metrov in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi Dolenjskega krasa, tri kilometre jugovzhodno od Grosupljega, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in približno 20 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane.
Polje z vseh strani obdajajo strma gozdnata pobočja, le na severozahodnem obrobju je z ravninskim delom odprto proti Grosupeljski kotlini. Sredi polja se dvigata dve vzpetini: na severni strani grič Boštanj, na južni osamelec Kopanj, ki je najlepši primer osamelca dinarskih kraških polj v slovenskem merilu. Radensko polje meri 16 kvadratnih kilometrov in je bilo leta 2012 razglašeno za krajinski park.
(Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999)

Grad Boštanj in cerkev sv. Martina ,
V Boštanjski vasi stojijo ostanki gradu Boštanj, ki se je prvotno imenoval Zagradec. Grad je bil uničen jeseni leta 1943 in pozneje le delno obnovljen. Nekoliko nižje stoji zgodnjebaročna cerkev sv. Martina; cerkveno poslopje, ki je stalo tu pred njo, omenjajo že viri iz 14. stoletja. Cerkev je bila prenovljena v dobi baroka. Izjemno pomembna je cerkvena oprema – glavni črno-zlati oltar iz leta 1716 in oba stranska oltarja iz prve polovice 18. stoletja. V cerkveni ladji so grobnice z nagrobnimi ploščami grofovske družine Blagaj, ki je bila v tistem obdobju lastnik graščine Boštanj.

Magdalenska gora ,
Magdalenska gora, eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, leži na 504 metre visoki vzpetini. Na širšem območju Magdalenske gore je stalo prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi. Urejena sprehajalna arheološka pot vodi mimo še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in opisuje način življenja takratnih prebivalcev. Sprehod po poti traja približno 40 minut.
Bogata arheološka dediščina, izkopana iz številnih grobov, združenih v velike gomile, priča o več kot tisočletni poseljenosti Magdalenske gore. Najdragocenejše in najbolj ohranjene najdbe izvirajo iz obdobja železne dobe. Med pomembnejše predmete sodijo bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne okrasne zaponke in nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami se je znašla tudi v grbu občine Grosuplje.

Dnevni bar Pr' Mrtinet , , ,
Bar Pr' Mrtinet stoji v Lučah, tik ob cesti. Poznan je kot kolesarski bar. V njem nudijo raznovrstne domače in morske jedi, jedi z žara in krušne peči, jedi izpod pod peke.

Gostišče Lunca v Zagradcu
Če v Lobčku skrenemo desno z naše poti, se pripeljemo pred gostilno Lunca v Zagradcu. Na njihovem jedilniku so domače slovenske jedi, jedi iz divjačinskega mesa, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi z žara. Prostor omogoča prirejanje zabav za večje zaključene družbe.

Kmečki turizem Pr' Jakopcu , ,
Ponudba kmetije se je v dobrih 80 letih obstoja zelo spreminjala in se prilagajala željam gostov, kar velja še dandanes. Sprejemajo večje in manjše skupine gostov na kosilu, večerji, priložnostnem domačem prigrizku in kozarcu dobrega vina ali osvežujočega napitka. Nudijo domače klobase, narezke, koline, sladice, po predhodnem dogovoru pripravijo kosila in večerje oziroma slavja, imajo pa tudi domače vino in žganje na 1001 način.

Gostilna Vodičar
V centru Grosupljega stoji gostilna Vodičar. Že zgodaj zjutraj nam postrežejo s kavico, poleg tega nudijo dnevno sveže malice, ki nam jih pripravijo tudi za domov. Popoldne in zvečer se lahko osvežimo ali ogrejemo ob izbrani pijači v prijetni družbi.

Bar Grad Boštanj (Center Grajski vrt Boštanj d. o. o.)
Ukvarjajo se z vodenjem Prenočišč Boštanj in soorganizacijo tradicionalnih prireditev na območju Radenskega polja. Nudijo vodene oglede po Radenskem polju.

Mali in Veliki Lipoglav sta dobila ime po lipah, ki stojijo ob cesti v dolino. Zakaj je eden Mali in drugi Veliki, obstaja več razlag: Veliki Lipoglav je višje od Malega Lipoglava; Veliki Lipoglav naj bi bil starejši od Malega; v vsaki vasi so posadili po dve lipi. Kraj, kjer sta lipi rasli hitreje, je postal Veliki Lipoglav.

K Mrtinet na klobaso
Tradicionalna kolesarska akcija v organizaciji bara Pr' Mrtinet se prične zadnji vikend v marcu in konča prvi vikend v oktobru. Vsakdo lahko brezplačno dobi evidenčni kartonček ''Pr' Mrtinet'', na katerem je potrebno zbrati 15 žigov. Za vsak dan dobiš en žig, čeprav to ne pomeni, da ne smeš bara obiskati večkrat na dan. Ko udeleženec zbere 15 žigov, ga gostitelj, bar Pr' Mrtinet, nagradi z domačo klobaso, ter po želji tudi z novim evidenčnim kartončkom.
V akciji vsako leto sodeluje preko 500 rekreativnih kolesarjev, ki si prislužijo vsaj eno klobaso. V času akcije beležimo več kot 10.000 obiskov bara Pr'Mrtinet akcije, kar uvršča bar v vrh rekreativnih kolesarskih prireditev v občini Grosuplje.

Naj salama občine Grosuplje
V baru Pr' Mrtinet na zadnji vikend v marcu pripravijo Salamijado.

Spomladanski in jesenski pohod po Radenskem polju
Kraško polje južno od Grosupljega, na severnem robu Dolenjskega krasa, obhodimo na spomladanskem pohodu po Radenskem polju. Polje je dobilo ime po prebivalcih tamkajšnjih krajev Velika in Mala Račna, ki se imenujejo Radenci. Pot se začne v Grajskem vrtu Boštanj s predavanjem o kulturni dediščini polja, nato se udeleženci sprehodijo do Zatočnih jam in nazaj. Pohod traja približno štiri ure.

Kostanjeve nedelje na Magdalenski gori
Vse nedelje v oktobru na Magdalenski gori potekajo Kostanjeve nedelje. Osrednji dogodek prireditve je pečenje kostanja, ki ga spremljajo aktivnosti za otroke in različne degustacije.

Krožna pohodna pot pod Pugledom
Izhodišče in cilj poti sta v Malem Lipoglavu. 14 kilometrov dolga pot poteka po gričevnatem območju jugovzhodnega dela MOL in delno po meji z Občino Grosuplje. Pohodna pot povezuje šest zaselkov tega območja: Mali in Veliki Lipoglav, Repče, Brezje, Selo pri Pancah in Pance.

Arheološka učna pot na Magdalenski gori
Krožna pot se začne na severnem delu hriba Magdalenska gora ob cesti, ki povezuje Šmarje - Sap in Zgornjo Slivnico. Pot je speljana po ožjem varovanem območju najdišča, mimo še
vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Ob poti je osem informacijskih točk, ki predstavljajo zgodovino izkopavanj in najdb. Prikazana sta tudi življenje prebivalcev gradišča v halštatski dobi in urejenost takratne naselbine.

Pot po Radenskem polju , ,
Vstopni točki na Radensko polje sta Grajski vrt Boštanj (Veliko Mlačevo) in Velika Račna (gasilski dom). Za lažje spoznavanje posameznih zanimivosti je postavljenih 11 informativnih tabel.

Grosupeljska pot
Grosupeljska pot je speljana po najvišjih vrhovih okoli Grosupeljske kotline. Pot lahko razdelimo na več delov, ki jih lahko izbiramo po želji, in je opremljena s kontrolnimi žigi. Navdušeni
pohodniki lahko v dnevnik poti odtisnete žige, po prehojeni poti pa prejmete spominsko značko.

Pot kulturne dediščine Šmarja - Sapa
Pot je dolga 12 kilometrov in poteka deloma po asfaltni cesti deloma po poljski poti oz. travniku. Ob poti so postavljene informacijske table, ki predstavljajo kulturno dediščino kraja.