GROSUPELJSKA DRUŽINSKA KOLESARSKA POT
Dolžina poti
20,9
Dolžina poti 20,9 km
Časovni obseg poti
01:30
Časovni obseg poti 01:30
Največja strmina vzpona[%]
4
Največja strmina vzpona: 4 %
Največja strmina spusta: 3 %
Povprečna strmina vzpona: 3 %
Dolžina vzponov nad 5%: 0,90 km
Najnižja točka poti: 380 m
Najvišja točka poti: 325 m
Višinska razlika: 209 m
Poraba energije
3052
Poraba energije za moške: 3052 kJ (729 kcal)
Poraba energije za ženske: 2487 kJ (594 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Manj zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
Kratek opis

Kolesarska pot, ki že imenom nakaže, da ni zelo zahtevna. Namenjena je krajšim kolesarskim turam, morda lažji rekreaciji. Pot povečini poteka po ravnini in ima le en krajši, ne prestrm vzpon.

Potek

Grosuplje – Hrastje – Paradišče – Šmarje-Sap – Cikava – Brvace – Brezje pri Grosupljem – Gospodarska cona Grosuplje – Malo Mlačevo – Boštanj – Veliko Mlačevo – Gatina – Spodnje Blato – Grosuplje

Grosuplje
Pot pričnemo na parkirišču nad upravno zgradbo in sodiščem, ob Adamičevi ulici . Ob izvozu s parkirišča je kip znanega slovenskega pisatelja Louisa Adamiča . Čez cesto opazimo mogočno knjižnico, ki slovi po svoji zunanji in notranji arhitekturi . S parkirišča krenemo desno na Adamičevo ulico in se zapeljemo do križišča, na katerem zavijemo levo proti avtocesti za Ljubljano. Peljemo se skozi novejši del Grosupljega, mimo osnovne šole Brinje do krožnega križišča , kjer se ponovno držimo smeri avtocesta Ljubljana. Pri znaku za Hrastje zavijemo levo, mimo motela in casinoja Kongo ter se rahlo povzpnemo v Hrastje . Nato se spustimo vzporedno z avtocesto . Ob tabli, ki označuje konec Hrastja, je spoznavna tabla, na kateri je predstavljenih nekaj izhodišč za obisk okoliških krajev. Mi se peljemo naprej do križišča, kjer zavijemo desno skozi podvoz pod avtocesto in pridemo v Paradišče.

Edini vzpon
V Paradišču se pričnemo vzpenjati, vendar je to lažji vzpon, ki nam ne bi smel povzročati težav. Med vožnjo skozi Paradišče se držimo leve, v križišču zavijemo desno in po 250 metrih ponovno zavijemo levo. Sledi vzpon v Podgorico. Za vasjo, pri kapelici, se lahko za nekaj trenutkov ustavimo, da si ogledamo prečudovito panoramo nad Šmarjem - Sapom in Grosupljem.

Šmarje - Sap
Spustimo se proti Šmarju - Sapu . Prečkamo avtocesto in že smo pred mogočno cerkvijo sv. Marije . V križišču zavijemo levo in se podamo po glavni cesti proti Grosupljemu . Mimogrede se lahko okrepčamo v piceriji Brajda v Šmarju - Sapu .

Železniški prehodi
Podamo se naprej proti Cikavi, mimo vasi Sela . V Cikavi prvič prečkamo železniško progo Ljubljana–Novo mesto , . Prehod je zavarovan s semaforjem, ki opozarja na vlak. V križišču zavijemo desno v smeri Grosuplje in se spustimo mimo Black & Deckerja ter Mercatorja, Spara in Hoferja. Z malo sreče bomo na polju nasproti Black & Deckerja videli štorklje . Ko pridemo do drugega, začasnega krožnega križišča, zavijemo desno in drugič prečkamo železniško progo . Na tem prehodu moramo biti zelo previdni, ker se vlak, ki pripelje iz Ljubljane, opazi šele tik pred prehodom .

Zadrževalnik poplavnih vod Bičje
Takoj zatem ko drugič prečkamo progo, zavijemo desno in pridemo v znane Sončne dvore v Brezju pri Grosupljem. Prečkamo potok Bičje, ki ob večjem deževju napolni zadrževalnik vode Bičje. Zadrževalnik je svojo izgradnjo uspešno upravičil v poplavah v 2010. V križišču zavijemo levo, čeprav zavije kolesarka steza z oznako L047 desno . Vendar mi danes ne gremo po njej, ampak krenemo levo, mimo gostilne Pr´ Atku in mizarske delavnice HI-PO. Na koncu vasi, kjer se začenja polje, asfalt preide v makadam , . Vozimo se vzporedno z naravnim rezervatom Bičje, ki je obenem tudi zadrževalnik visokih vod. Travnik je prepreden z daljnovodi , ki vodijo v bližnji RTP . Pri RTP zavijemo levo, ponovno na asfalt , in se peljemo do gospodarske cone Grosuplje, kjer na križišču s transformatorsko postajo zavijemo desno, na naslednjem križišču levo in takoj zatem desno, ponovno čez železniško progo . Tudi ta prehod ni zavarovan, je pa manj obremenjen, saj je ta proga, Ljubljana–Ortnek (Kočevje), namenjena tovornemu prometu. Kljub temu pa moramo paziti na avtomobile na naši levi, ki imajo prednost in jih opazimo šele, ko smo v križišču .

Razgled navzgor
Ko prečkamo železniško progo, je na desni odcep, na katerega zavijemo tudi mi. Nato prečkamo dvorišče dveh stanovanjskih hiš in ko pridemo na polje, se prične makadam . Bodimo previdni, saj je pot v slabem stanju, ki se po vsakem večjem deževjem še poslabša. Peljemo se do križišča pod daljnovodi. Morda bi bolje izbrali, če bi po prehodu čez železniško progo nadaljevali pot do pokopališča in tu zavili desno na polje, na makadam. Tudi po tej poti pridemo do križišča, ki stoji točno pod daljnovodi, le kolo in zadnjica manj trpita. Če smo prišli do križišča po slabši poti, gremo na križišču naravnost. Če pa smo prišli od pokopališča, zavijemo levo. Zopet se peljemo po asfaltirani cesti , po ravnini, od koder se nam na levi odpira pogled na Polževo in Kriško vas, pred nami se dviga Dobje z Gabrjem, Veliko in Malo Ilovo Goro in na desno pogled na Spodnjo Slivnico. Peljemo se skozi Malo Mlačevo do križišča z glavno cesto. Tu se lahko zopet malo ustavimo in uživamo v pogledu na ostanke nekdaj mogočnega gradu Boštanj. Desno pod njim je cerkev sv. Martina. Tu je lahko tudi izhodišče za raziskovanje Radenskega polja. Prečkamo glavno cesto in smo že na Boštanju, kjer si lahko malo odpočijemo v prijetni senci bara Grad Boštanj.

Louis Adamič
V Boštanju zavijemo levo in se spustimo v Veliko Mlačevo. Tu zapeljemo desno na glavno cesto in v križišču zavijemo levo proti Žalni. Na križišču s pozdravnim kozolčkom zavijemo levo na makadamsko pot , ki nas vodi do podvoza pod železniško progo v Gatino. Peljemo se skozi vas, hiše so na naši desni. Malo pred koncem strnjenega dela vasi, pred igriščem, se pot odcepi levo in tu zavijemo. Pripeljemo se na glavno cesto v Spodnje Blato. Gremo levo, proti Grosupljemu. Na naši levi je zaselek Praproče, v katerem stoji rojstna hiša dr. Franca Adamiča agronoma in sadjarja , in pisatelja Louisa Adamiča . Hiša spominja na majhen gradič, ob njej je pisateljev kip , , . Vredno ogleda. Tudi glavna ulica in osnovna šola v Grosupljem se imenujeta po Louisu Adamiču.

Parkirišče
V Grosupljem se zapeljemo skozi krožno križišče proti avtocesti Ljubljana . Povzpnemo se po ulici navzgor in pred nami se pojavi parkirišče, s katerega smo pričeli današnjo pot.

Naravni rezervat Bičje
Potok Bičje, po katerem je poimenovan rezervat, teče po dnu ravnice zahodno od Grosupljega. Področje rezervata je neke vrste naravni zadrževalnik visokih voda, ki preprečuje poplave okoliških naselij in kmetijskih površin. Rezervat nudi življenjski prostor številnim redkim vrstam rastlin in živalim. Med zanimivejše močvirske rastline sodijo močvirski svišč, različne vrste kukavic in trstičje. Pester živalski svet sestavljajo ptiči, kačji pastirji, dvoživke ter raki jelševci.

Krajinski park Radensko polje
Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletni interakciji narave in ljudi. Polje se razprostira na dobrih štirih kvadratnih kilometrih, na nadmorski višini 325 metrov in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Leži sredi Dolenjskega krasa, tri kilometre jugovzhodno od Grosupljega, na skrajnem jugovzhodnem obronku Grosupeljske kotline in je približno 20 kilometrov oddaljeno od Ljubljane.
Polje z vseh strani obdajajo strma gozdnata pobočja, le na severozahodnem obrobju je z ravninskim delom odprto proti Grosupeljski kotlini. Sredi polja se dvigata dve vzpetini, na severu grič Boštanj na jugu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer osamelca dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999).
Območje krajinskega parka Radensko polje meri 16 kvadratnih kilometrov. Radensko polje je bilo leta 2012 razglašeno za krajinski park.

Grad Boštanj in cerkev sv. Martina
V Boštanjski vasi stojijo ostanki gradu Boštanja, ki se je prvotno imenoval Zagradec. Grad je bil uničen jeseni leta 1943 in pozneje le delno obnovljen. Nekoliko nižje stoji zgodnjebaročna cerkev sv. Martina; cerkveno poslopje, ki je tu stalo pred njo, pa omenjajo že viri iz 14. stoletja. Cerkev je bila prenovljena v dobi baroka. Izjemno pomembna je cerkvena oprema – glavni črno-zlati oltar iz leta 1716 in oba stranska oltarja iz prve polovice 18. stoletja. V ladji cerkve so grobnice z nagrobnimi ploščami grofovske družine Blagaj, ki je bila takratni lastnik graščine Boštanj.

Magdalenska gora , ,
Magdalenska gora, eno najpomembnejših železnodobnih arheoloških najdišč v Sloveniji, leži na 504 metrov visoki vzpetini. Na širšem območju Magdalenske gore je nekoč stalo prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi.
Urejena sprehajalna arheološka pot, ki vodi mimo še vidnih ostankov železnodobnega gradišča, opisuje življenje takratnih prebivalcev. Sprehod po poti traja približno 40 minut.

Bogata arheološka dediščina, izkopana iz številnih grobov, združenih v velike gomile, priča o več kot tisočletni poseljenosti Magdalenske gore. Najdragocenejše in najbolje ohranjene najdbe izvirajo iz železne dobe. Med pomembnejše najdbe sodijo bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne okrasne zaponke in nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami je upodobljena v grbu občine Grosuplje.

Cerkev Marijinega rojstva
Cerkev v Šmarju - Sapu se prvič omenja leta 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi župnija Šmarje bila ustanovljena že leta 1058. Cerkev je zgrajena v stilu romanske triladijske bazilike. Konec 15. stoletja je dobila nove oboke in prezbiterij. V njej so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega se je do danes ohranil samo en stolp, imenovan Turenček.

Cerkev sv. Mihaela
Stoji na griču sredi mesta Grosuplje. Pisni viri jo prvič omenjajo leta 1305. Poleg nje je bila leta 1972 zgrajena prva moderna cerkev v Sloveniji, ki je prav tako posvečena sv. Mihaelu. Zunanjost spominja na ladijski trup. Posebnost cerkve je mozaik Kristusa Odrešenika, ki ga je izdelal pater Marko Ivan Rupnik.

Šmarje - Sap ,
Šmarje - Sap, drugo največje naselje v občini, je bilo poseljeno že v času starih Rimljanov, ko je mimo njega tekla rimska cesta. Kasneje je bilo Šmarje več kot 700 let cerkveno, kulturno in gospodarsko središče zahodnega dela Dolenjske. Cerkev Marijinega rojstva je prvič omenjena leta 1228 in je najstarejša cerkev v Grosupeljski kotlini.

Gostišče Lunca v Zagradcu
Če v Lobčku skrenemo desno z naše poti, se pripeljemo pred gostilno Lunca v Zagradcu. Na njihovem jedilniku so domače slovenske jedi, jedi iz divjačinskega mesa, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru. Prostor omogoča prirejanje zabav za večje zaključene družbe.

Gostilna Vodičar
V centru Grosupljega stoji gostilna Vodičar. Že zgodaj zjutraj nam postrežejo s kavico, nudijo še dnevno sveže malice, ki nam jih zavijejo tudi za domov. Popoldne in zvečer se lahko osvežimo ali ogrejemo z izbrano pijačo v prijetni družbi.

Bar Grad Boštanj (Center Grajski vrt Boštanj d. o. o.)
Ukvarjajo se z vodenjem Prenočišč Boštanj in soorganizacijo tradicionalnih prireditev na območju Radenskega polja. Nudijo vodene oglede Radenskega polja.

Picerija Brajda , ,
Ob glavni cesti Šmarje - Sap–Grosuplje je picerija z bogatim izborom pic iz krušne peči in okusnih solat.

Gostilna Pr´ Atku ,
Nudijo jedi po naročilu, malice, pizze, solate. Za vse sladokusce in gurmane so na voljo jedi, pripravljene na pravem "roštilju". Z izbranimi okusi vas bo razvajal priznani kuhar srbskih specialitet.

Grosupeljski hribi so bili naseljeni že v halštatski dobi
Izkopanine na Koščakovem in Cerkvenem hribu kažejo, da je bilo območje Grosupljega naseljeno že v halštatski dobi, približno 500 let pred našim štetjem. Po severnem delu občine je bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala Akvilejo in Sirmij ob spodnjem toku Save v Vojvodini. Skoraj po isti trasi sedaj teče vzhodni del avtoceste, imenovane Ilirika.

Srednji vek
Na višjih hribih ob srednjeveških cerkvicah in utrdbah so pogosto goreli opozorilni kresovi. V te utrdbe so tedanji prebivalci spravljali žito in druge pridelke. Ženske, otroke in ostarele ter nekaj živeža in živine so poskrili v Ledenico v današnji Županovi jami in v druge kraške jame, ki jih tod ni tako malo. Kljub nekaterim prizadevanjem in utrjevanju so bili gradovi preslabo organizirani, da bi deželo obranili pred turškimi vpadi.
V osrčju Kranjske, v Škocjanskih hribih, v pokrajini, ki so ji vladali mogočni Turjačani, so pri sv. Kancijanu v Škocjanu krstili Primoža Trubarja. Prav v tej cerkvi je bil nato od 1585. do 1589. župnik Jurij Dalmatin. Prve knjige na Slovenskem, ki so jih natisnili v obdobju protestantizma, pomenijo začetek prebujanja narodne zavesti.
Po priporočilu stiških menihov so za obrambo pred turško nevarnostjo leta 1493 ob cerkvici sv. Nikolaja nad Cerovim zgradili obzidje in v utrdbi več prostorov za shranjevanje živeža. Podobni kmečki tabori so bili tudi na Kopanju pri Veliki Račni, ob cerkvi v Šmarju, na Železnici pri Škocjanu, morda tudi na Magdalenski gori in še kje.

Kolesarski maraton treh občin ,
Maraton hkrati poteka na treh daljših, v celoti asfaltiranih progah, dolgih 92, 80 in 56 kilometrov in je namenjen boljšim rekreativcem (92-kilometrska proga po zelo razgibanem terenu z vzponom na 600 metrov visoki Korinj) ter na progi za gorske kolesarje, ki poteka po gozdnih poteh in je primerna samo za gorska kolesa.
Pripravljajo tudi družinski maraton, ki je namenjen predvsem družinam in manj pripravljenim kolesarjem. Za tiste, ki se na pot raje odpravijo brez kolesa, je organiziran voden pohod na Magdalensko goro.

Velikonočni sejem na Boštanju
Na velikonočnem sejmu si lahko ogledate razstavo velikonočnih jedi, izdelovanje glinenih izdelkov, košar, cekarjev, zobotrebcev in oblancev, prikaz klepanja kos, izdelovanje velikonočnih butaric idr. Tudi za sladokusce je poskrbljeno z degustacijo velikonočne šunke in drugih mesnih izdelkov ter velikonočnega peciva.

Spomladanski in jesenski pohod po Radenskem polju
Kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od Grosupljega obhodimo na spomladanskem pohodu po Radenskem polju. Polje je dobilo ime po prebivalcih tamkajšnjih krajev Velika in Mala Račna, ki se imenujejo Radenci. Pohod se začne v Grajskem vrtu Boštanj s predavanjem o kulturni dediščini polja, nato pa se sprehodimo do Zatočnih jam in nazaj. Izlet traja približno štiri ure.

Kostanjeve nedelje na Magdalenski gori
Vse nedelje v oktobru na Magdalenski gori poteka prireditev Kostanjeva nedelja. Osrednji dogodek je pečenje kostanja; prireditev spremljajo aktivnosti za otroke in različne degustacije.

Prešernova pot
Pot poteka od Grosupljega skozi Spodnjo Slivnico, čez Predole v Veliko Račno in na Kopanj. Asfaltirana pot se izmenjuje z makadamom in gozdno potjo. Vsako leto je na kulturni praznik 8. februarja organiziran pohod po Prešernovi poti. Na Kopanju je kulturni program z mašo.

Prireditve v sklopu projekta Pot kulturne dediščine Šmarja - Sapa
Turistične prireditve z vsebinami na temo kulturne dediščine kraja in bližnje okolice.

Pot kulturne dediščine Šmarja - Sapa
Pot, dolga 12 kilometrov, poteka deloma po asfaltni cesti deloma po poljski poti oz.travniku. Ob poti so postavljene informacijske table, ki opozarjajo na kulturno dediščino kraja.