Grosuplje
Pot pričnemo na parkirišču nad upravno zgradbo in sodiščem, ob Adamičevi ulici . Ob izvozu s parkirišča je kip znanega slovenskega pisatelja Louisa Adamiča . Čez cesto opazimo mogočno knjižnico, ki slovi po svoji zunanji in notranji arhitekturi . S parkirišča krenemo desno na Adamičevo ulico in se zapeljemo do križišča, na katerem zavijemo levo proti avtocesti za Ljubljano. Peljemo se skozi novejši del Grosupljega, mimo osnovne šole Brinje do krožnega križišča , kjer se ponovno držimo smeri avtocesta Ljubljana. Pri znaku za Hrastje zavijemo levo, mimo motela in casinoja Kongo ter se rahlo povzpnemo v Hrastje . Nato se spustimo vzporedno z avtocesto . Ob tabli, ki označuje konec Hrastja, je spoznavna tabla, na kateri je predstavljenih nekaj izhodišč za obisk okoliških krajev. Mi se peljemo naprej do križišča, kjer zavijemo desno skozi podvoz pod avtocesto in pridemo v Paradišče.
Edini vzpon
V Paradišču se pričnemo vzpenjati, vendar je to lažji vzpon, ki nam ne bi smel povzročati težav. Med vožnjo skozi Paradišče se držimo leve, v križišču zavijemo desno in po 250 metrih ponovno zavijemo levo. Sledi vzpon v Podgorico. Za vasjo, pri kapelici, se lahko za nekaj trenutkov ustavimo, da si ogledamo prečudovito panoramo nad Šmarjem - Sapom in Grosupljem.
Šmarje - Sap
Spustimo se proti Šmarju - Sapu . Prečkamo avtocesto in že smo pred mogočno cerkvijo sv. Marije . V križišču zavijemo levo in se podamo po glavni cesti proti Grosupljemu . Mimogrede se lahko okrepčamo v piceriji Brajda v Šmarju - Sapu .
Železniški prehodi
Podamo se naprej proti Cikavi, mimo vasi Sela . V Cikavi prvič prečkamo železniško progo Ljubljana–Novo mesto , . Prehod je zavarovan s semaforjem, ki opozarja na vlak. V križišču zavijemo desno v smeri Grosuplje in se spustimo mimo Black & Deckerja ter Mercatorja, Spara in Hoferja. Z malo sreče bomo na polju nasproti Black & Deckerja videli štorklje . Ko pridemo do drugega, začasnega krožnega križišča, zavijemo desno in drugič prečkamo železniško progo . Na tem prehodu moramo biti zelo previdni, ker se vlak, ki pripelje iz Ljubljane, opazi šele tik pred prehodom .
Zadrževalnik poplavnih vod Bičje
Takoj zatem ko drugič prečkamo progo, zavijemo desno in pridemo v znane Sončne dvore v Brezju pri Grosupljem. Prečkamo potok Bičje, ki ob večjem deževju napolni zadrževalnik vode Bičje. Zadrževalnik je svojo izgradnjo uspešno upravičil v poplavah v 2010. V križišču zavijemo levo, čeprav zavije kolesarka steza z oznako L047 desno . Vendar mi danes ne gremo po njej, ampak krenemo levo, mimo gostilne Pr´ Atku in mizarske delavnice HI-PO. Na koncu vasi, kjer se začenja polje, asfalt preide v makadam , . Vozimo se vzporedno z naravnim rezervatom Bičje, ki je obenem tudi zadrževalnik visokih vod. Travnik je prepreden z daljnovodi , ki vodijo v bližnji RTP . Pri RTP zavijemo levo, ponovno na asfalt , in se peljemo do gospodarske cone Grosuplje, kjer na križišču s transformatorsko postajo zavijemo desno, na naslednjem križišču levo in takoj zatem desno, ponovno čez železniško progo . Tudi ta prehod ni zavarovan, je pa manj obremenjen, saj je ta proga, Ljubljana–Ortnek (Kočevje), namenjena tovornemu prometu. Kljub temu pa moramo paziti na avtomobile na naši levi, ki imajo prednost in jih opazimo šele, ko smo v križišču .
Razgled navzgor
Ko prečkamo železniško progo, je na desni odcep, na katerega zavijemo tudi mi. Nato prečkamo dvorišče dveh stanovanjskih hiš in ko pridemo na polje, se prične makadam . Bodimo previdni, saj je pot v slabem stanju, ki se po vsakem večjem deževjem še poslabša. Peljemo se do križišča pod daljnovodi. Morda bi bolje izbrali, če bi po prehodu čez železniško progo nadaljevali pot do pokopališča in tu zavili desno na polje, na makadam. Tudi po tej poti pridemo do križišča, ki stoji točno pod daljnovodi, le kolo in zadnjica manj trpita. Če smo prišli do križišča po slabši poti, gremo na križišču naravnost. Če pa smo prišli od pokopališča, zavijemo levo. Zopet se peljemo po asfaltirani cesti , po ravnini, od koder se nam na levi odpira pogled na Polževo in Kriško vas, pred nami se dviga Dobje z Gabrjem, Veliko in Malo Ilovo Goro in na desno pogled na Spodnjo Slivnico. Peljemo se skozi Malo Mlačevo do križišča z glavno cesto. Tu se lahko zopet malo ustavimo in uživamo v pogledu na ostanke nekdaj mogočnega gradu Boštanj. Desno pod njim je cerkev sv. Martina. Tu je lahko tudi izhodišče za raziskovanje Radenskega polja. Prečkamo glavno cesto in smo že na Boštanju, kjer si lahko malo odpočijemo v prijetni senci bara Grad Boštanj.
Louis Adamič
V Boštanju zavijemo levo in se spustimo v Veliko Mlačevo. Tu zapeljemo desno na glavno cesto in v križišču zavijemo levo proti Žalni. Na križišču s pozdravnim kozolčkom zavijemo levo na makadamsko pot , ki nas vodi do podvoza pod železniško progo v Gatino. Peljemo se skozi vas, hiše so na naši desni. Malo pred koncem strnjenega dela vasi, pred igriščem, se pot odcepi levo in tu zavijemo. Pripeljemo se na glavno cesto v Spodnje Blato. Gremo levo, proti Grosupljemu. Na naši levi je zaselek Praproče, v katerem stoji rojstna hiša dr. Franca Adamiča agronoma in sadjarja , in pisatelja Louisa Adamiča . Hiša spominja na majhen gradič, ob njej je pisateljev kip , , . Vredno ogleda. Tudi glavna ulica in osnovna šola v Grosupljem se imenujeta po Louisu Adamiču.
Parkirišče
V Grosupljem se zapeljemo skozi krožno križišče proti avtocesti Ljubljana . Povzpnemo se po ulici navzgor in pred nami se pojavi parkirišče, s katerega smo pričeli današnjo pot.