Hitro iz Domžal
Slamnato kito začnemo plesti na parkirišču trgovskega centra Mercator ob Športnem parku Domžale . Sredi parkirišča je visok opečnat tovarniški dimnik . Le kaj počne tu? Spominja na eno od desetih slamnikarskih tovarn v Domžalah. S parkirišča krenemo proti vzhodu prek Kamniške Bistrice. Hrib Šumberk, domžalski Tivoli, obkrožimo po jugovzhodni strani pod krošnjami dreves. Na glavni cesti se priključimo kolesarski stezi , gremo mimo spomenika in čez most nad Račo do Podrečja, kjer se kolesarska steza žal konča . Številke na znaku pomenijo kolesarke ture. Slamnata kitka ima številko ena, drugače pa kolesarska tura ni posebej označena. Prazni kozolci v Podrečju nas spominjajo na minule čase . V smeri vožnje je cerkev sv. Martina v Dobu , na naši levi občudujemo Kamniške Alpe .
Dvojni grajski vzorec
Previdno prečkamo širšo prometno cesto, ki pelje v Količevo, in smo že v Dobu. Naselje je dobilo ime po nižinskih poplavnih gozdovih hrasta ali doba, podobno kot sosednje naselje Želodnik. Danes so od širnih gozdov ostala le še posamezna drevesa. Stare hiše v Dobu prikličejo v spomin nekdanje vaško življenje . Prednostna cesta pelje proti Krtini, mi pa gremo naravnost ter pri hidrantu zavijemo levo . Glavno cesto proti Trojanam prečkamo zelo previdno. Preko polja prikolesarimo do dvorca Češenik, ki mu domačini pravijo Čemšenik , . Dvorec obdajajo zelenje in mogočna drevesa, ki so ostala od nekoč bogatega grajskega parka, tako da ga skoraj ne opazimo. Kakšen je bil v časih, ko so se po njem sprehajale grajske gospe ? Že smo v Turnšah . Na koncu naselja sameva dvorec Črnelo, ki pa nima turna . Kdo ve, mogoče ga je pa kdaj imel. Ob dvorcu je obnovljena kapela, v parku za njim pa lepo urejen ribnik .
Kjer se je rado mlelo
Že smo v Radomljah, kjer so radi mleli in tudi pletli slamnate kitke. Na krožišču pri gostišču Šporn se lahko pošteno odžejamo. Kraljev mlin še vedno melje, le da mlinskih koles več ne poganja voda. Mlinski kamni na krožišču spominjajo na nekdanje čase. Pred krožiščem stoji stara kmečka hiša z letnico 1885 na portalu . Malo pred cerkvijo je obnovljena stara domačija, v kateri je Slovenska hiša . Restavrator in izdelovalec bio pohištva v njej razstavlja zanimivo zbirko, , . Pri cerkvi sv. Marjete stoji mogočna lipa, katere deblo meri v premeru dobrih pet metrov . Če jo pogledamo od blizu, opazimo, da je sestavljeno iz več med seboj zraščenih lipovih dreves. Nadaljujemo vožnjo proti naselju Hudo. Ne ve se natančno, kdaj je kraj dobil ime, je pa verjetno bilo res hudo. Urejeni vrtovi ob hišah kažejo vpliv arboretuma v Volčjem Potoku.
Proti Volčjemu Potoku
Kako sanjava je pokrajina ob naši poti . Zanimivo posestvo na naši levi je Gostišče in galerija Repanšek . Naravnost pelje cesta v naselje Rudnik , mi pa zavijemo levo do golf igrišča Golf Arboretum, ki je umeščeno v valovito gozdnato krajino . Spuščamo se ob Arboretumu Volčji Potok . Kraj je menda dobil ime po volkovih, ki so plenili po okoliških gozdovih. Za ogled arboretuma potrebujemo nekaj ur. Po dokaj prometni cesti, kjer hitrost omejujejo ležeče cestne ovire, se spuščamo nazaj proti Radomljam. Ob cesti je kar nekaj možnosti za okrepčilo , . Na krožišču v Radomljah zavijemo desno, prečkamo Kamniško Bistrico in že smo v Homcu.
Vzpon na razgledni Homec
V daljavi že vidimo cerkveni zvonik na Homcu, ki se dviguje nad krošnjami dreves . Pred zavojem stoji nenavadna kapelica v obliki piramide . Kolesarimo pod južnimi obronki Homca – osamelca sredi Mengeškega polja. Pri kapelici zavijemo ostro desno mimo vodnjaka . Prečistimo si pljuča in pretegnemo noge, ker so božja pota kar strma ... Medtem ko prestavljamo kolo v nižje prestave, poslušamo brenčanje iz bližnjega čebelnjaka . Na prvem platoju stoji kapela , levo pa Pirnatova vila , delo mojstra Plečnika. Do Marijine cerkve je še nekaj zavojev . Z gozdnatega vrha je lep pogled na Kamniške Alpe in na Ljubljansko kotlino na jugu . Po isti poti se odpeljemo nazaj na Mengeško polje.
Po Mengeškem polju
Pri semaforju vabi stara gostilna Repanšek . Za nezavarovanim železniškim prehodom zavijemo desno na slab makadam. Posebno pozorni moramo biti pri prečkanje glavne ceste Mengeš–Kamnik. Najbolje bo, da ta manever izvedemo peš. Pot nas vodi med žitnimi polji , ki so v preteklosti omogočila razvoj slamnikarske obrti. Pletenje slamnatih kit je bilo v prejšnjih v teh krajih stoletjih pomembna obrt. Ljudem je dajalo kruh jih povezovalo in družilo.
Medtem ko misli še pletejo slamnato kitko, je kolo že v Mengšu. Prečkamo kanal Pšate, ki je bil zgrajen kot razbremenilnik ob velikih vodah. Pri kapelici za mostom zavijemo levo in vozimo ob kanalu. Pri naslednjem mostu peljemo naravnost preko ceste, kjer ni prehoda za avtomobile . Skozi mesto vozimo naravnost, a vseeno bodimo previdni na križiščih! Na koncu Mengša se asfaltna cesta izteče v lepo urejeno makadamsko kolesarsko stezo . Za lažje prečenje obvoznice je nameščen semafor. Želimo si še več takšnih prečenj. Mimo kužnega znamenja prikolesarimo do starega lipovega drevoreda , kjer nikoli ne manjka niti sprehajalcev niti kolesarjev. Skozi drevored pridemo do cerkve sv. Mohorja in Fortunata , ki se uvršča med najimenitnejše spomenike baročne umetnosti na Slovenskem. Od cerkve do železniške postaje Rodica vodi mlajši lipov drevored.
Zopet v Domžalah
Severni konec slamnate kite smo že spletli, zdaj je na vrsti južni. Previdno prečkamo domžalsko obvoznico. Pri prečenju južne vpadnice v Domžale opazimo na levi strani Kulturni dom Franca Bernika , eno najlepših secesijskih stavb na Slovenskem, zgrajeno leta 1910. Mimo gasilskega doma zapeljemo v enosmerno ulico, zato pozor. Na griču zagledamo cerkev Marijinega vnebovzetja . Prečkamo železniške tire in prispemo do Menačenkove domačije oziroma muzejske hiše . V Študi, ki je danes del Domžal, stoji na razpotju ena najstarejših hiš v Domžalah – Markusova hiša . Hiša je lesena z majhnimi okni, zaščitenimi z železnimi okenskimi mrežami . Zapeljemo mimo gasilskega doma in žage in na koncu Štude zavijemo na makadamsko cesto, namenjeno kolesarjem .
Po domžalski ravnici
Ob cesti nas spremljajo ostanki nekdaj velikih hrastovih gozdov. V Šentpavlu nas pozdravi cerkev sv. Pavla , na začetku Dragomelj pa kapelica in mogočne vrbe . Sredi naselja zavijemo levo med dve razpadajoči stari hiši na ožjo cesto . Avtocesto prečkamo v Pšati. Med kolesarjenjem po teh vaseh zlahka pozabimo, da smo le nekaj kilometrov stran od Ljubljane. Ruralno okolje je sicer že močno spremenjeno, a še vedno je na vsakem koraku čutiti kmečko preteklost. Na mini krožišču v Biščah zavijemo proti Mali Loki . Sredi vasi je na levi sklop rumenih stavb s kapelo na sredini – samostan sester Svetega križa . Od Male Loke kolesarimo ob Mlinščici do avtocestnega nadvoza, kjer nadaljujemo pot po Zeleni osi – kolesarki in pešpoti ob Kamniški Bistrici Na razpotju zavijemo levo skozi Športni park in spet smo na izhodišču. Kita je spletena, tradicija slamnikarstva živi naprej.