NA OKOPE
Dolžina poti
34,8
Dolžina poti 34,8 km
Časovni obseg poti
03:00
Časovni obseg poti 03:00
Največja strmina vzpona[%]
6
Največja strmina vzpona: 6 %
Največja strmina spusta: 8 %
Povprečna strmina vzpona: 5 %
Dolžina vzponov nad 5%: 5,90 km
Najnižja točka poti: 588 m
Najvišja točka poti: 287 m
Višinska razlika: 765 m
Poraba energije
6104
Poraba energije za moške: 6104 kJ (1458 kcal)
Poraba energije za ženske: 4974 kJ (1188 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
Kratek opis

Razgibana tura nas popelje po valoviti pokrajini na okope, kjer so naši predniki branili rodno grudo. Z odporom se je krepila tudi narodna zavest. Povzpeli se bomo na najvišje naselje v občini Domžale, na Sv. Trojico. Enkratne panorame bodo prežete s spomini na težke čase, ki so jih ljudje preživljali v obdobju turških vpadov, okupacije med drugo svetovno vojno in med osamosvojitveno vojno.

Potek

Domžale – Ihan – Goričica – Brdo – Oklo - Žeje – Sv. Trojica –Zg. in Sp. Javoršica - Vrhpolje – Spodnji Tuštanj – Krašce – Imenje – Videm – Imovica – Krtina – Dob - Gorjuša - Domžale

Na jug po Zeleni osi
Na pot se odpravimo iz Športnega parka Domžale . Pot začnemo pri športnem parku in peljemo do Zelene osi – kolesarske in pešpoti ob Kamniški Bistrici v smeri vodnega toka. Domžale kot zelo mlado mesto nimajo starega mestnega jedra, imajo pa prekrasno Zeleno os ob Kamniški Bistrici. Kar prehitro je konec idilične poti ob vodi . Skozi gozd prikolesarimo do Ihana. V središču vasi na križišču je pod divjimi kostanji pregledna karta naselja z okolico . Pri kapelici zavijemo desno mimo cerkve sv. Jurija . Prejšnjo cerkev in celotno vas so Turki pred šeststo leti povsem uničili. Večina današnjih cerkva v Sloveniji je bila zgrajena ali obnovljena po prenehanju turških vpadov. Na koncu Ihana se začnemo vzpenjati proti Brdu. Tura Na okope naših dedov ima številko 5 .

Poklon na Oklem
Od ostrega zavoja na Brdu se začne strmejši vzpon skozi gozd. Prestavimo v primerno prestavo in se predamo objemu gozdov. Gozd ščiti in varuje, hkrati pa daje človeku občutek negotovosti. Na začetku Dobovelj nadaljujemo naravnost na makadam . Na trikotnem križišču zavijemo desno na Oklo . Na ploščadi za obnovljenimi ruševinami je spominsko obeležje . Pod vtisom tragičnega dogodka svežega februarskega jutra 1944 se vrnemo po isti poti.

Na Sv. Trojico
Skozi gozd nadaljujemo do vasi Žeje in se povzpnemo do središča vasi , kjer je eden največjih spomenikov sv. Florijanu na svetu . Ni znano, če je kakšna povezava z največjim gasilcem Florijanom in imenom kraja. Vode na tej zakraseli pokrajini ni niti za žejo, kaj šele za gašenje! Začnemo križev pot (beri nadaljuje strm vzpon) do cerkve sv. Trojice v istoimenski vasi. Postaje križevega pota so označene z rimskimi številkami , da vemo, koliko je še do vrha . Naselje leži najvišje v občini Domžale (560 m). Od cerkve je bil nekoč lep razgled, zdaj pa lahko le kukamo skozi luknje med krošnjami dreves . Vrnemo se in nadaljujemo po grebenu mimo ribnika do kapelice na Konfinu . Še malo in smo na razgledni ploščadi. Strm vzpon smo že pozabili, uživajmo v enkratnem razgledu proti Sv. Trojici in Domžalam , na Moravško dolino in proti Kamniškim Alpam .

Proti Moravški dolini
V Zg. Javoršici na razpotju se začne sprva strm spust . Moravško dolino imamo kot na dlani . Na začetku Spodnje Javoršice je v kozolcu zbranih veliko starin. Zbiratelj Miro z veseljem razkaže svojo bogato zbirko . Skozi gozd se spustimo do Vrhpolja. Na križišču je stara hiša z letnico 1893 . Sredi naselja stoji cerkev sv. Petra in Pavla . Zraven pa domačija Pečar . Mimo šole in gasilnega doma zapustimo Vrhpolje. Nadaljujemo vožnjo po razgibani pokrajini do Spodnjega Tuštanja.

Grad Tuštanj
Kažipot nas opozori na bližnjo graščino . Novodobni graščak z veseljem pokaže muzejsko zbirko . Za ogled porabite približno pol ure. Zgodba o grajskem vrtnarju Luki Pirnatu je tudi malce domoljubna. Naši predniki se niso le branili! Pred gradom stojita mogočna platana in grajska kapela . Grajski vrt pa je obnovljen , saj je starega vrtnar Luka najverjetneje zanemaril, ko se je poročil grofico. Ob glavni cesti na koncu Sp. Tuštanja je na propadajočem gospodarskem poslopju lesena konstrukcija ,iz katere je razviden način gradnje objekta. Spustimo se v dolino Rače do vasi Krašce. V stari gostilni Frfrau na križišču se lahko okrepčamo . Da je gostila res stara, potrjuje letnica 1849 na vhodnih vratih .

Prek gričev na Krtino
Previdno prečkamo glavno cesto in na prvem razpotju nadaljujemo levo ter uživamo v lepih razgledih na Posavsko hribovje . Vožnja po valoviti pokrajini Moravške doline je, kot da bi kolesarili po deželi velikega krta. Le da so te krtine obljudene, obdelane , in če imamo srečo, obsijane s soncem . Za Imenjem nas le en cestni zavoj loči od sedla. Odpre se pogled proti Kamniškim Alpam . Spuščamo se mimo Spodnjih Kosez . Na koncu Imovice vidimo naravnost cerkev na Krtini , levo pa cerkev sv. Kancijana v Škocjanu , do katere nas loči nekaj obratov pedal . V Brezju pri spomeniku zavijemo desno proti Krtini. Na začetku naselja nas prevzame poseben vaški pridih . Po poti se lahko s kolesom povzpnemo na krtino sredi Krtine, kjer stoji zanimiva taborska utrdba s cerkvijo in samostojnim zvonikom . Kako je Turek gledal na obzidje, ki je bilo nekoč še nekaj metrov višje ? Na obzidje je pripeta hiša, v kateri lahko povprašate za ogled cerkve. Potrudite se, ne bo vam žal . Po poti se spustimo nazaj do ceste.

Na kraški osamelec Gorjušo
Ko prečkamo avtocesto, prikolesarimo v Dob do cerkve sv. Martina . Ob cerkvi je vrt s sončno uro . Na drugi strani Rače je v gozdu Poletno gledališče Dob ,. Nasproti gledališča v parku je spomenik v spomin na slovensko osamosvojitveno vojno . Piramidalni spomeniki po Sloveniji spominjajo na cestne zapore. Peljemo čez avtocesto proti Gorjuši, kraškemu osamelcu. V daljavi vidimo Grad Krumperk . Pot do tja nas vodi prek Gorjuše. Vzpon je kratek, a hud. Do Jamarskega doma se pripeljemo z zadnje strani. V njem je na ogled več stalnih zbirk in tudi kaj za pod zob se dobi.

Grad Krumperk
Ko se spuščamo od Jamarskega doma, spet zagledamo grad Krumperk . Še danes, ko ni v prav polnem sijaju, vzbuja spoštovanje. V njegovi okolici se pasejo konji . Kaj vse bi nam povedali mogočni zidovi, če bi znali govoriti. Za turške vpade je bil pretrd oreh. Na naslednjem bregu se še enkrat ozremo na graščino . Pri smučarski skakalnici nadaljujemo naravnost ob avtocesti, jo prečkamo za gostilno Mgan in se vrnemo v Športni park. Slovenci so morali biti v zgodovini nenehno na okopih.

Ihan
Skozi Ihan naj bi potekala že rimska cesta in pozneje tudi tovorna pot od plovne Save pri Dolu na sever. Starost kraja nam potrjuje poimenovanje cerkve po sv. Juriju. Poimenovali so jih tam, kjer so prej dolgo častili poganske bogove. Voda Kamniške Bistrice je gnala številna vodna vretena, hkrati pa tudi poplavljala, zato se kraj ni razvil v večje središče.

Spominsko obeležje Oklo
V zaselku Oklo nad Ihanom so 24. februarja 1944 nemške enote obkolile Kamniško-zasavski odred in takrat je padlo 72 partizanov. Le peščici je uspelo pobegniti iz obroča sovražne vojske. V gozdu ob ruševinah hleva stoji spominsko obeležje v spomin na uničenje tega odreda .

Grad Tuštanj
Grad Tuštanj je eden redkih gradov v Sloveniji, ki v svojih več kot petsto letih ni bil izropan, požgan ali nacionaliziran. Grajske sobane hranijo bisere notranje opreme plemstva preteklih rodov ,,,. Grad so zgradili grofje Lichtenbergi leta 1490, v svoji notranjosti ima arkadno dvorišče . Leta 1854 se je grajski vrtnar Luka Pirnat poročil z grofico Maksimiljano in grad prišel v slovensko last. Še dane je njegova lastnica družina Pirnat.

Cerkev sv. Lenarta in Roka na Krtini
Cerkev se uvršča med najdragocenejše gotske objekte v Sloveniji. Zaradi stalnih turških vpadov je bila obdana s petmetrskim obzidjem s štirimi stolpi , z lesenim obrabnim hodnikom in strelnimi linami . Okoli obzidja so skopali jarek in naredili dvižni most. Ta utrdba se je ohranila vse do leta 1863, ko so stolpe podrli, obzidje pa znižali. Še zgovornejši kakor »vojaško« navdahnjena zunanjščina je cerkvena notranjščina, kjer stojita dve vrsti po pet na osem vogalov rezanih stebrov , ki nosijo cerkveni obod in delijo cerkev v tri enako visoke, enako dolge in enako široke ladje, kar je v Sloveniji edinstven primer . Križev pot v cerkvi ima napise v bohoričici in tu je še več drugih zanimivosti ...

Jamarski dom in Železna jama na Gorjuši
V Jamarskem domu je več stalnih razstav: Zbirka kapnikov, Slamnikarska zbirka, v Robičevi naravoslovni zbirki boste našli posebno vrsto avtohtonih slepih hroščev. Arheološko zbirko sestavljajo paleolitske najdbe in ostanki favne iz bližnje Babje jame. V njej so našli okrog 15.000 let staro prebivališče ledenodobnega lovca. Na ogled pa so tudi razbitine med drugo svetovno vojno v bližini strmoglavljenega letala bombnika B-24. Nedaleč od Jamarskega doma je vhod v turistično kraško jamo, poimenovano Železna jama, z dvema dvoranama, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi.

Grad Krumperk
Grad Krumperk je leta 1517 prišel v last plemiške družine Ravbarjev. Najbolj znan je bil vojskovodja Adam, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov v bitki proti številčnejšim Turkom pri Sisku leta 1593. Ta zmaga je zmanjšala turško nevarnost na Kranjskem. Okoli leta 1580 je baron Adam Ravbar prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno zgradbo, štirikotne oblike s štirimi stolpi. Vhodni portal krasi grb baronov Ravbarjev. Leta 1712 je bila nasproti grajskega vhoda zgrajena baročna kapela .

 

Gostilna Frfrau Krašce
V stari furmanski gostilni vam ponudijo nedeljska kmečka kosila, jeseni pa tudi domače koline. Vse leto so na voljo domača prekajena šunka, salama in suhe klobase.

Jamarski dom Gorjuša
V prijetnem okolju, obdanem z gozdovi in bogato zgodovino, boste lahko dobro jedli in si ogledali zanimive muzejske zbirke in Železno jamo.

Gostišče Juvan Domžale (1km)
Pri Juvanu lahko vsak pride na svoj okus. Izbira je bogata, strežba svetovalna. Jedi pripravijo kar hitro, porcije so ravno prav velike.

Posledice turških vpadov na Slovenskem
Fevdalni gospodje so se pred Turki branili za zidovi svojih gradov, kmetje pa so začeli zidati utrjena naselja oziroma tabore okoli cerkva. Tabor je sestavljalo obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi, včasih dodatno zavarovano še z jarkom, nasipom ali dvižnim mostom. V taboru so imeli tudi kašče. Na Slovenskem jih je nastalo okoli tristo. Sčasoma jim je po deželah uspelo organizirati še obveščevalno mrežo s kurjenjem kresov oziroma grmad na hribih. Stoletna bojevanja so pustila neizbrisno sled. Danes radi posedimo ob skodelici turške kave, poležimo na zofi ali kupimo revije v kiosku, ki je bil prvotno paviljon ob palači turških mogotcev. Sledi najdemo v imenih krajev: Tabor, Podtabor, Grmada, Bežigrad itd; v priimkih: Beg, Turk, Oman, Jančar, v številnih ljudskih zgodbah in še bil lahko navajali ...

Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah pripravlja bogat program prireditev in razstav. Več na http://www.kd-domzale.si/

Turistično društvo Ihan organizira vsako leto 26. junija na krajevni praznik prireditev s tržnico.

Na turi je treba večkrat prečkati nekaj nevarnih glavnih prometnih cest. Previdno!