Cvet Domžal
Na pot se odpravimo iz Športnem parka Domžale , kjer je na voljo dovolj parkirnih prostorov. Začnemo v nasprotno smer od semaforja. Prvi etapni cilj je Menačenkova domačija – muzejska hiša . Ko prečkamo železnico, je na desni na griču cerkev Marijinega vnebovzetja s kapelo , . Malo naprej sta gasilski dom in mogočna lipa. Na desni stoji Kulturni dom Franca Bernika , ena najlepših secesijskih stavb na Slovenskem. Previdno prečkamo domžalsko vpadnico in obvoznico. Na železniški postaji Rodica se začne mlajši lipov drevored, ki vodi do cerkve sv. Mohorja in Fortunata . Cerkev se uvršča med najimenitnejše spomenike baročne umetnosti na Slovenskem. Od cerkve odkolesarimo skozi mogočen lipov drevored , skozi katerega lahko pokukamo proti Mengšu .
Preko polja v Mengeš
Mimo kužnega znamenja po vzdrževani makadamski kolesarski stezi prikolesarimo do semaforja, kjer prečimo mengeško obvoznico , kar je pohvalno in zgledno dejanje. Skozi Mengeš vozimo po stranskih ulicah do kanala Pšate, ki je bil zgrajen kot razbremenilnik ob velikih vodah. Večino časa je umetna struga suha. Zadnja ulica je slepa , zato za avtomobile ni prehodna . Prečkamo cesto in gremo vzdolž kanala. Na koncu Mengša se začne slab asfalt, ki ga zamenja slab makadam. Pri prečenju glavne ceste bodimo zelo previdni. Najbolje bo da ta manever izvedemo ob kolesu. Še en slabši makadamski vložek in že smo na nezavarovanem železniškem prehodu v Homcu . Pri semaforju je kot naročena stara gostilna Repanšek, da poplaknemo prah iz ust.
Vzpon na razgledni Homec
Mimo kapelice in vodnjaka začnemo božjo pot . Božja pota so kar strma, ker pokora pač mora biti. Na prvem platoju stoji kapela , levo pa Pirnatova vila , ki je Plečnikovo delo. Do cerkve je še nekaj zavojev. Z gozdnatega vrha je lep pogled na Kamniške Alpe in Ljubljansko kotlino . Po isti poti se spustimo nazaj v Homec, nadaljujemo vožnjo mimo piramidalne kapelice , čez Kamniško Bistrico in že smo v Radomljah.
Kjer se rado melje
Na krožišču stoji še delujoči Kraljev mlin , žejne pa vabi gostišče Pri Špornu . V obnovljeni stari domačije je Slovenska hiša . Restavrator in izdelovalec bio pohištva ima v hiši zanimivo zbirko, vredno naše pozornosti . Pri cerkvi sv. Marjete stoji mogočna lipa, katere obseg meri dobrih pet metrov. . V vasi Rova je na razgledni legi cerkev sv. Katarine , ki je baje vidna tudi iz Ljubljane. Na koncu Rove nas pozdravi Gostilna Pirc .
Gori doli proti Lukovici
Kako prijetno je kolesarjenje v zavetju drevesnih krošenj, pa čeprav se cesta vzpenja. Na razglednem platoju pred Žičami stoji kapela . Po razgibani pokrajini se povzpnemo do vasi Rafolče . Po pravilu vsakem vzponu sledi spust, tu pa sledi še ne vzpon proti Brdu pri Lukovici, kar pa ni po pravilih. Spust šele pride! Kolesarimo skozi kostanjev drevored , mimo ribnika in parka do obzidja gradu Brdo . Pogled nam seže preko doline na Posavsko hribovje , kamor se bomo kmalu povzpeli. Ob obzidju prispemo do baročne Marijine cerkve . Malo naprej je na desni domačija Franca Marolta, slovenskega skladatelja, na levi pa Čebelarski center Slovenije . V njem se lahko okrepčamo, kupimo spominek v prodajalni in izvemo marsikaj o čebelarjenju. Toliko zanimivosti na tako majhnem prostoru. Strmo navzdol se spustimo v Lukovico. Pred trgom nas vabi stara gostilna Bevk . Osrednji trg priča o pomembnosti kraja, ki je bil »furmanska« postojanka. (Furmani so bili vozniki konjskih vpreg.) Na trgu je Gostilna Furman , v kateri točijo pivo Rokovnjač. Prečkamo avtocesto in se poslovimo od Lukovice in rokovnjačev.
Preko valovite doline
V Spodnjih Praprečah stoji sredi pobočja gotska cerkev sv. Luke . Mimo Vidma pri Lukovici in Spodnjih Kosez se počasi vzpnemo do sedla in od tu se kolesarsko uživaška zgodba nadaljuje po severni strani Moravške doline. Med vožnjo uživamo v lepih razgledih na Posavsko hribovje . V dolino se spustimo pri Krašcah, glavno cesto prečkamo pri stari gostilni Frfrau .
Grad Tuštanj
V Krašcah je pri gasilnem domu je začetek Vodne učne poti Rača. Preko doline Rače se dvignemo do Spodnjega Tuštanja . Najprej poglejmo, kje so živeli tuštanjski kmetje, nato pa še domovanje grajske gospode. Lastnik graščine vam bo z veseljem pokazal del gradu z izjemno muzejsko zbirko. Za ogled boste porabili približno pol ure. Slišali boste tudi zgodbo o tem, kako je grad prešel v lastništvo slovenske družine Pirnat, ki ga ima v lasti še danes. Pred gradom stoji mogočna platana in lepo poslikana grajska kapela . Od gradu se vrnemo po isti cesti, kot smo prišli, in nadaljujemo vožnjo po razgibani pokrajini do Vrhpolja pri Moravčah. Mimo šole in gasilskega doma prikolesarimo do stare domačije Pečar in cerkve sv. Petra in Pavla . Zavijemo na levo proti Spodnji Javoršici .
Na Posavsko hribovje
Vzpon, ki se začne kar konkretno, se nadaljuje skozi gozd. V kozolcu na koncu Sp. Javoršice je zbranih veliko starin . Zbirko vam bo z veseljem razkazal zbiratelj Miro . Poleg tega se odmor med vzponom zelo prileže. Nadaljujemo vožnjo proti Zgornji Javoršici. Višje ko se vzpenjamo, lepši so razgledi . Zadnja strmina pred platojem je vredna spoštovanja. Na vrhu uživajmo v nepozabni panorami, enkratnem razgledu proti Domžalam , na Moravsko dolino in proti Kamniškim Alpam . V rahlem spustu pridemo do kapelice na Konfinu . Desno vodi cesta do Svete Trojice, mi pa gremo naravnost, strmo navzdol po makadamu.
Na razgledne obronke Dolske doline
Spust je kar strm, zato ne pozabimo na previdnost. Ko pridemo iz gozda, se odpre nov pogled na obronke Dolske doline . Skozi Osredek prikolesarimo po pobočni cesti do sadjarske kmetije Vode. Prevozimo dve serpentini in že smo v vasi Vinje . Na koncu vasi je ohranjena sušilnica sadja . Nadaljujemo vožnjo po razgledni pobočni cesti. Med hišami zavijemo desno na kolovoz, pri tem prečkamo dvorišče, gremo mimo kozolca in desno naprej po makadamu do razgledne serpentine, s katere je prelep razgled na bližnje Posavsko hribovje z najvišjima vrhovoma Murovico in Cicljem . Povzpnemo se do ekološke kmetije Goropeče . Pri kapelici se lahko odločimo za sprehod do cerkve sv. Miklavža, ki oddaljena približno 200 metrov. Potem se spustimo skozi gozd proti Ihanu.
Ob Mlinščici
Mimo cerkve sv. Jurija prikolesarimo v središče Ihana. Pod mogočnimi kostanji pri kapelici je pregledna karta okolice . Malce smo se odvadili prometa, zato pazljivost ni odveč. Kolesarimo mimo farme Ihan . V Selu pri Ihanu zavijemo desno , prečkamo Kamniško Bistrico, in že smo v Biščah. Sredi Male Loke je samostan sester Svetega križa s kapelo . Ob ostankih nižinskih hrastovih gozdov vijugamo ob Mlinščici. Pri avtocestnem nadvozu se začne Zelena os – kolesarka in pešpot ob Kamniški Bistrici . Idilične poti ob vodi je kar prehitro konec . Na razpotju zavijemo na levo na pot , ki nas mimo teniških igrišč pripelje nazaj v Športni park.