Cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro
Cerkev se omenja že leta 1296, kot samostojna duhovnija. Sedanja cerkev z masivnim zvonikom je bila sezidana leta 1841. Razglašena je za umetnostni spomenik.
Ribogojnica v Povodju in spomenik Ivanu Franku ,
V ribogojnici stoji spomenik starosti slovenskega organiziranega ribištva in ribogojništva Ivanu Franku.
Cerkev sv. Lucije v Skaručni
Cerkev je bila sezidana med letoma 1662 in 1665. Leta 1744 so jo preuredili v baročnem slogu. Poslikave Franceta Jelovška so iz 1748.
Spomenik NOB v Vesci
Spomenik so postavili v spomin na uspešen preboj Gorenjskega odreda iz sovražnikovega obroča leta 1944.
Spomenik borcem Rašiške čete v Selu pri Vodicah
Spomenik v spomin na borce Rašiške čete, padle v bojih z okupatorjrm v septembru in oktobru leta 1941.
Cerkev sv. Mihaela v Mengšu
Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu, je najstarejši in najdragocenejši umetnostni spomenik v Mengšu; posebej slovi njen gotski prezbiterij iz 15. stoletja z znamenitimi freskami Janeza Ljubljanskega. Starejšo romansko zasnovo so prekrile gotske in pozneje baročne oblike. Krstilnica in spovednica sta nastali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Kulturni dom Mengeš
Osrednji del Kulturnega doma je dvorana, v kateri zadnjih deset let gostuje Špas teater. Predstave Špas teatra so v Mengeš pripeljale obiskovalce iz vse Slovenije
Rojstna hiša in spomenik pisatelju Janezu Trdini
Janez Trdina se je rodil v Mengšu 29. maja 1830. Njegov rojstni dan je postal občinski praznik mengeške občine. Zaslovel je s knjigo »Bajke in povesti o Gorjancih«. Spomenik Janezu Trdini stoji v bližini cerkve sv. Mihaela.
Rojstna hiša in spomenik slikarju Francu Jelovšku
Spomenik utemeljitelju kranjskega baročnega slikarstva stoji pred cerkvijo sv. Mihaela.
Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu
Lepo obnovljena cerkev stoji sredi ravnine na desnem bregu Pšate. Cerkev je kulturni spomenik, v njej prirejajo koncerte zborovske in komorne glasbe.
Grad Jablje
Grad ob vznožju Rašice se omenja že v 14. stoletju. Sezidali so ga grofje Lambergi. Sledili so jim različni drugi lastniki. Bogata notranja oprema s slikami, tapetami in stenskimi slikarijami se je po koncu druge svetovne vojne »porazgubila, saj je bil grad takrat namenjen različnim dejavnostim. Grad je zdaj lepo obnovljen. Vredno si je ogledati poročno dvorano z Jelovškovimi freskami, dvorano za prireditve in grajsko dvorišče z arkadami.
Kužno ali mrliško znamenje v Trzinu
Na tem mestu so nekoč počivali mrliči, da je molivec v pokojnikovem imenu prosil vaščane odpuščanja.
Cerkev sv. Florijana v Trzinu
V sredini 14. stoletja je bila postavljena gotska cerkvica sv. Florijana. Od nje so se ohranili le križ in lestenec ter kip sv. Florijana iz peščenjaka, ki je bil izklesan v 15. stoletju.
Prva baročna prezidava cerkve je bila najverjetneje izvedena 1649. leta. V mostu pred cerkvijo je namreč vzidan kamen s to letnico. Baročne prezidave so trajale od 1725 do 1733. Postavljeni so bili trije novi oltarji: glavni oltar sv. Florijana, levi stranski oltar sv. Urbana in desni stranski oltar sv. Lenarta, ter dozidana kapela sv. Frančiška Ksaverja.
Prvotna gotska cerkev je bila obrnjena v nasprotno smer kot sedanja. Vhod je bil pod zvonikom, oltar pa je bil obrnjen proti današnjemu vhodu. Od stare gotske cerkve sta se ohranila samo zvonik in del prezbiterija. Med baročnimi prezidavami so vse obrnili za 180 stopinj. Približna podoba prvotne cerkve je upodobljena pri kipu sv. Florijana v glavnem oltarju. Med potresom leta 1895 je bila cerkev zelo poškodovana, vendar je do leta 1900 že dobila novo neoromansko podobo. V 19. stoletju ji je bila prizidana zakristija in kasneje še kor.
V cerkvi je domnevno Plečnikova oprema, ki je nastala okoli leta 1958. V njen sklop sodijo prostostoječi osemkotni kamnit kropilnik v ladji, niša s starejšo plastiko, viseča stropna luč in križ na severni steni ladje.
Center Ivana Hribarja s fontano (CIH)
Center predstavlja informacijsko pa tudi kulturno in turistično središče Trzina. Ime je dobil po znanem Trzincu dr. Ivanu Hribarju, ki je bolj znan kot župana Ljubljane v obdobju 1896–1910. V prostorih centra je kiparski portret Ivana Hribarja; pred zgradbo centra stoji fontana Pomlad.
Spomenik samostojnosti na mostu v Trzinu
Med vojno za Slovenijo leta 1991 je prišlo v Trzinu do enega najhujših spopadov med slovensko Teritorialno obrambo in oklepno enoto jugoslovanske armade. Na dogodek spominja spomenik samostojnosti, postavljen na trzinskem mostu.
Spomenik žrtvam NOB v Črnučah
Postavljen je v spomin na 30 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja med drugo svetovno vojno.
Cerkev sv. Simona in Jude v Črnučah
Cerkev so po potresu 1895 leta na novo pozidali.
Cerkev sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah
Cerkev je prvič omenjena leta 1526. Sredi 17. stoletja je bila preurejena. V sedanjo obliko je bila prezidana v letih 1875–77.
Cerkev sv. Andreja v Srednjih Gameljnah
Prvotno cerkev so sezidali leta 1660. V drugi polovici 18. stoletja so jo podrli in staremu zvoniku prizidali baročno enoladijsko cerkev. Cerkev ima bogato baročno notranjo opremo. Razglašena je za kulturni spomenik.