Kolesarstvo

Iz Ljubljane na Dobrovo ...
Pot začnemo na križišču pri Gorjancu, stari furmanski gostilni iz leta 1813 . Na robu križišča stoji tudi spominsko obeležje iz časa vojne za Slovenijo. Tu je bila postavljena prva blokada, ki naj bi preprečila dostop JLA do mesta . Če se do izhodišča pripeljemo z avtomobilom, je parkirnih prostorov na prvi pogled dovolj (parkirišče pri baru – paviljon, parkirišče gostilne in hotela Gorjanc in vrtnarije Rajski vrt), vendar je njihova dostopnost vezana na sam obratovalni čas dejavnosti, zato moramo biti pozorni, kam in kdaj parkiramo svojega jeklenega konjička. Stanje pa se bo izboljšalo, ko bo zgrajeno novo parkirišče P&R ob Tržaški cesti nasproti gostilne Gorjanc.
Pa začnimo našo kolesarsko turo. Začeli bomo proti Dobrovi. Pred nami je dolg odsek asfaltirane ceste, ki zagotavlja dokaj udobno kolesarjenje. Zavijemo desno na cesto Podsmreka. Ogrevanje se začne med počasnimi daljšimi vzponi in spusti skozi naselje Podsmreka, mimo cerkve sv. Martina (1528) in istoimenske gostilne skozi naselja Komanije, Draževnik in Razori. Na naši desni se kot na dlani razprostira pogled na zahodni rob Ljubljane in krajino Kozarškega polja . Ko v Razorih prispemo na križišče z regionalno cesto Ljubljana–Dobrova, zaradi slabše preglednosti previdno zavijemo levo . Nadaljujemo pot do krožišča na Dobrovi.

... z Dobrove do Svetega Urha ...
V krožišču izberemo drugi izvoz – proti Horjulu . Takoj po izhodu iz krožišča se nam odpre prelep pogled na veduto naselja, kjer dominirata cerkev Marijinega vnebovzetja na levi in samostan Marijinih sester na desni . Če si vzamemo čas za krajši postanek, se zapeljimo skoraj do konca naselja, kjer bomo na desni opazili kažipot za pokopališče in cerkev Marijinega vnebovzetja. Zagrizemo se v kratek vzpon. Kolo pustimo v senci starih dreves, se sprehodimo po pokopališču in si ogledamo cerkev.
Pot nadaljujemo po dolini Horjulščice. Asfaltirana cesta, ki se vije skozi obcestne vasi, ob gozdnih robovih, med polji in travniki , nam zagotavlja prijetno in uživaško kolesarjenje. Ko prikolesarimo v Brezje pri Dobrovi, lahko na cerkvi sv. Neže, seveda ob sončnem vremenu, preverimo, koliko je ura , in nato nadaljujemo pot proti naselju Zaklanec. Za tablo naselja Zaklanec bomo prispeli do T-križišča, ob katerem stoji velika kmetija tik pod Sv. Urhom, kjer bomo zavili levo proti Lesnemu Brdu . Če imamo čas, predvsem pa voljo, si v Zaklancu privoščimo izlet z vzponom na 428 m visok grič s taborsko cerkvico sv. Urha, obdano s srednjeveškim obrambnim zidom. Ta cerkev se lepo vidi tudi iz doline , zato lahko nadaljujemo pot mimo Ferjanovega griča v naselje Lesno Brdo.

... čez brdo na barje ...
Po začetnem kratkem ravninskem predelu se cesta na začetku naselja Lesno Brdo začne vzpenjati. Ob vstopu v gozd nas čaka slabih 350 m vzpona po serpentinah. Prispemo do prve samotne hiše na naši levi. Od tu naprej se izmenjujejo krajši spusti in vzponi. Nadaljujemo pot, vendar moramo biti pozorni na prvi odcep na levi strani . Odcep je na manjši jasi, dobrih 200 m naprej od samotne hiše. Na odcepu zavijemo levo, na makadam, ki je po nalivih lahko precej načet . Po nekaj metrih se na levi strani prikaže odcep za kamnolom Lesno Brdo , ki ga prezremo, pot nadaljujemo po desni strani in se spustimo po gozdni poti . Na tem odseku trase ne bo odveč dodatna previdnost zaradi kmetijske in gozdne mehanizacije, saj se gozdna pot uporablja tudi kot gozdna vlaka. Pot nas bo pripeljala do novega razpotja . Zavijemo na levi odcep in se zagrizemo v sicer kratek, a strm vzpon v S-ovinku. Pozor, na tem odseku je treba biti še posebej pozoren, saj je pot lahko razrita zaradi nalivov ali gozdne mehanizacije. Prispemo na boljši makadam nad zahodnim robom kamnoloma Drenov Grič , znan tudi kot zahodni črni kamnolom. Ker je kamnolom ograjen, si ga lahko ogledamo bolj od daleč. Od tu naprej je cesta ponovno asfaltirana. Če si nismo ogledali zahodnega črnega kamnoloma, se lahko ustavimo in odpočijemo v hladu Kuclerjevega kamnoloma , ali vzhodnega črnega kamnoloma, kjer si poleg kamnin lahko ogledamo še zametke forme vive .
Sledil bo vijugast spust v Kurjo vas. Pa naj vas ime naselja ne zavede. V vasi prebiva veliko obrtnikov, zato je tukaj norma, da ima vsaka hiše najmanj tri velike avtomobile, pa čeprav glavna cesta komaj dopušča srečanje dveh srednje velikih avtomobilov. Zato bodite pozorni pri srečevanju z vozili! Po spustu s Kuclerjevega kamnoloma prispemo v Y-križišče, kjer zavijemo desno in nadaljujemo vožnjo skozi Kurjo vas po ravnini do Papeževega griča. Ob vznožju prečkamo Štefanov graben in zavijemo levo proti naselju Drenov Grič. Obvozimo Papežev grič, ki je na naši desni. V križišču, kjer stoji gasilski dom, vozimo levo in po dobrih 170 m prečkamo traso opuščene železnice Vrhnika–Ljubljana. Trasa opuščene železnice je v naselju Drenov Grič urejena kot lokalna cesta, po kateri se lahko vrnemo do Loga pri Brezovici. Smo na polovici poti, in če postajamo preutrujeni ali nam zmanjkuje časa, lahko v tej točki izkoristimo možnost, da si skrajšamo kolesarsko turo tako, da se zapeljemo po opuščeni trasi do Loga pri Brezovici in nadaljujemo pot ob Tržaški cesti nazaj do izhodiščne točke.
Če se odločimo nadaljevati pot, prekolesarimo preostanek naselja, in ko prispemo do stare Tržaške ceste, zavijemo levo, cesto prečkamo na prehodu za pešce in nadaljujemo po kolesarski stezi mimo avtobusne postaje do kažipota za Bevke, kjer se zapeljemo čez nadvoz nad avtocesto. Vstopili smo v območje Krajinskega parka Ljubljansko barje.

... prek barja na staro Rimsko cesto ...
Ob prečkanju nadvoza se nam odpre panoramski pogled na barje. Spustimo se z nadvoza in izkoristimo še zadnje metre asfalta, saj bomo naslednje 3 km prevozili po makadamu in kolovozih . Pot nadaljujemo vse do table za naselje Bevke. Vmes cesta naredi dva zavoja pod kotom 90 stopinj. Pri tabli za naselje Bevke zavijemo levo pod osamelec Kostanjevica in sledimo kažipotom za Mali plac . Odkolesarimo po kolovozu vse do vstopne točke v zavarovano območje Mali plac . Tu vozimo po uhojenih poteh, do Malega placa pa dostopamo peš. Takoj za vstopno točko nas naša trasa popelje levo. V gozdu vseskozi vozimo po poti, ki poteka ob robu osamelca , na vseh razpotjih vozimo po levi poti. Prvi dostop do območja Mali plac je dobrih 260 m od našega vstopa v gozd . Ko prispemo do severne strani osamelca, se cesta spremeni v makadam, ki je lahko zaradi nalivov ali gozdarske mehanizacije nekoliko načet. Sledimo makadamu vse do asfaltirane glavne ceste na vzhodni strani osamelca . Pozor! Na koncu poti, na dovozu, je postavljena zapornica in znak za prepovedan promet v obeh smereh. Vendar pa se znak vidi le iz smeri asfaltirane ceste . Že zaradi same zapornice bo treba sestopiti s kolesa in kratko razdaljo do asfaltirane ceste prehoditi.
Ko prispemo na cesto, zavijemo levo proti Ljubljani. Cesta je tu asfaltirana in široka, vendar naj nas udobnost ceste ne zavede, saj se ob prečkanju mostu nad Bevškim jarkom drastično zoži , zato moramo biti pozorni na motorni promet, saj se bomo ob srečanju dveh vozil le težko varno umaknili. Odkolesarimo proti avtocesti, vendar še pred nadvozom zavijemo desno in se spustimo za veliko kmetijo do križišča, ker zavijemo desno proti velikemu osamelcu Plešivica. Ko prispemo v zaselek Bliše, po prečkanju jarka Veliki graben in po slabih 280 m, za živo mejo na levi strani zavijemo levo na kolovoz . Pred nami je miren del kolesarjenja, ki je zelo prijeten za oko in dušo, malo manj pa za kolo in zadnjico . Po kolovozu se spustimo do Velikega grabna, ga prečkamo in pot nadaljujemo najprej ob levem bregu , nato pa, ko kolovoz spet prečka graben , še po desnem bregu. Ko pridemo do križišča s cesto Pot na Plešivico, križišče prečkamo in nadaljujemo vožnjo proti Vnanjim Goricam. Vračamo se na ceste z motornim prometom, zato bodimo pozorni na promet.

... iz Vnanjih Goric po stari cesti v Ljubljano
Ko prikolesarimo v Vnanje Gorice, na križišče Podpeške ceste, zavijemo levo. Dodatna previdnost ne bo odveč, saj gre za prometno obremenjeno točko z S-ovinkom prednostne ceste in železniškim prehodom. Po Podpeški cesti se vrnemo na Tržaško cesto, na Brezovico . Če se odločimo za počitek z okrepčilom, imamo na tej točki pestro izbiro ponudnikov gostinskih storitev, med katerimi imata najdaljšo zgodovino nekdanji furmanski gostilni Pri Kopač in Pri Poku. Ker se vračamo na našo izhodiščno točko v Ljubljano, bomo v križišču zavili desno in po kolesarski stezi v miru odkolesarili še zadnje kilometre do izhodiščne točke.