Iz mesta v log
Pot začnemo na Viču (pri Intersparu). Odpravimo se naravnost po Tbilisijski ulici in na koncu ulice pri pošti zavijemo desno nad obvoznico, na Cesto v Mestni log. Od tu nadaljujemo desno po Cesti dveh cesarjev. Peljemo mimo paviljona , nato pa na prvem križišču zavijemo levo. Pot nas pelje iz predmestja skozi gozd Črni log , imenovan po črnih jelšah. Na križišču zavijemo desno in nadaljujemo mimo zanimivih zaselkov, ki nikakor niso primerni za krajinski park, kamor smo zapeljali. Vozimo naravnost, dokler lahko, in se pripeljemo v bolj odprt del barja . Ko ne gre več naravnost, zavijemo desno, potem pa na tretjem odcepu levo na malo bolj grob makadam . Ob poti se v značilnih vzorcih vrstijo njive, ki sestavljajo podobo kulturne krajine barja, po nekaj sto metrih vožnje pa zagledamo tudi prve osamelce in Krim .
Barjanske Gorice
Za osamelcem Brce, okrog katerega se zapeljemo že po asfaltirani cesti, vstopimo v Vnanje Gorice po cesti, ki se imenuje Požarnice. Pripeljemo se v središče stare vasi, umeščene v sedlo dveh osamelcev. Tu je še nekaj lepo ohranjenih in lepo urejenih kmetij , in če smo pri volji, se lahko zapeljemo v hrib, na vrh osamelca Gulč, si ogledamo cerkev sv. Duha , in uživamo v razgledu na okoliško ravnino. V bližini je tudi Ašičev dom in učna botanična pot , na kateri se je mogoče seznaniti s številnimi zdravilnimi rastlinami. Iz Vnanjih Goric se odpeljemo proti Notranjim Goricam , tako da iz Požarnic zavijemo levo na glavno cesto in se po njej vozimo približno kilometer, potem pa tik pred prečkanjem železnice na zadnjem mogočem odcepu previdno zavijemo levo mimo stanovanjskih hiš. Tu smo na robu Notranjih Goric in nekje na poti nas preseneti čudovit pogled na Sv. Ano . Cesta vodi desno čez progo, nato pa na glavno (Podpeško) cesto, po kateri se vozimo le kakšnih 300 m.
Stržen
Pred podvozom pod železnico bomo na desni zagledali veliko makadamsko parkirišče. Tu zavijemo desno, na makadamsko pot. Vseskozi se vozimo ob progi, nato pa cesta pri podvozu zavije desno v odprto krajino. Odpirajo se nam čudoviti pogledi na južni rob barja – osamelce: Sv. Ano , Žalostno goro z opuščenim podpeškim kamnolomom v pobočju , , Sv. Jožefo in Goričico. Pogled proti severu odkriva še eno zanimivost, ki je prava paša za oči: Stržen oz. stara struga Ljubljanice . Po mnenju nekaterih je Stržen ostanek največjega posega Rimljanov v Ljubljansko barje – prestavitve struge Ljubljanice. Celoten del ostanka struge, ki se je zamočvirila, je dolg približno 6 km in je zanimiv tudi zaradi bogate in raznovrstne močvirske razrasti , ki jo lahko opazujemo s poti. Makadam se spreminja v kolovoz, ta pa se ponekod tudi izgubi v travniku , ampak če se držimo zamočvirjenega Stržena, nas bo pot pripeljala čezenj, nato pa levo, spet na lepše urejeno makadamsko pot ob Ljubljanici , kjer naletimo na informacijske table. Smo namreč na učni pešpoti Bevke.
Vasi na barjanskih osamelcih
Kmalu se približamo Ljubljanici, ki teče zelo leno, struga pa je precej zaraščena. Peljemo se mimo sotočja Ljubljanice in Borovniščice . Pot zavije desno pri dveh kmetijah , umeščenih na prestižni lokaciji ob Ljubljanici, mi pa nadaljujemo proti Bevkam in še pred središčem vasi, kjer je sicer cerkev povišanja sv. Križa , zavijemo levo pri razpelu proti Blatni Brezovici. Ta cesta je večkrat pod vodo, kadar so poplave. Tu nas čaka eden od dveh vzponov na poti, a na vrhu vzpona nas gotovo potolaži pogled na prelepo središče vasi, oblikovano kot širok odprt prostor ob cesti, hiše so v ravni vrsti, iz nje štrli le bogato poslikana kapelica odprtega tipa s kamnitimi stebri .
Nauportus
Skozi Sinjo Gorico , , kjer nekje na sredini naselja zavijemo levo na pot na Tojnice, se odpeljemo proti Vrhniki. Najprej gremo s kolesom pod avtocesto, nato pa zavijemo desno proti glavni cesti Ljubljana–Vrhnika , tam pa levo in se vse do klanca pri Verdu držimo te smeri. Na Vrhniki se lahko ustavimo v gostilni pri Botru . Malo pred vrhom klanca zavijemo levo proti Močilniku. Cesta je spet manj prometna. Pri Močilniku , enem od izvirov Ljubljanice, se lahko osvežimo v prijetni senci. Nato pa pot nadaljujemo po makadamski poti proti Mirkam. Držimo se desne smeri. Cesta se konča v ozkem kolovozu, kjer naletimo na znak, ki vsem vozilom prepoveduje promet. Če bi bili dosledni, bi šli peš okoli enega ali dveh ovinkov, medtem pa si ogledali Retovje – še en izvir Ljubljanice – tokrat Velike Ljubljanice . Pot nas pripelje v naselje Verd. Tu se spet lahko usedemo na kolo in nadaljujemo proti Vrhniki . Prečkamo Ljubljanico in na glavni cesti, po kateri smo se danes že peljali, zavijemo desno, nato pa na prvem mogočem odcepu za avtocestnim priključkom spet desno na Opekarsko cesto, pa po poti na Tojnice, ponovno pod avtocesto, do krožišča v Sinji Gorici. Do krožišča bomo prišli tako, da za podvozom pod avtocesto na prvem asfaltiranem križišču zavijemo levo. V krožišču gremo naravnost, potem pa desno na makadamsko pot.
Nazaj do izhodišča
Od tu nas večinoma makadamska cesta vodi pretežno cikcak vzdolž avtoceste vse do Ljubljane. Nekajkrat prečkamo prečne nadvoze, a vedno poiščemo najkrajšo pot do nadaljevanja makadama v utečeni smeri in ne bomo se izgubili . V Brezovici zavijemo levo in vozimo samo nekaj deset metrov do glavne ceste, potem pa spet zavijemo desno proti železniški postaji . Od postaje zavijemo ostro levo, čisto do avtocestne ograje , potem pa desno in kar naprej – ob železniški progi do podvoza, nato spet ob železnici proti Viču. Zdaj ne bomo več spreminjali smeri. Pripeljemo se do Ceste v Zgornji Log, nato pa zavijemo levo na Cesto v Gorice – in že smo skoraj tam, kjer smo začeli. Na izhodišče poti se zdaj lahko odpravimo tako, da pri paviljonu na Cesti dveh cesarjev zavijemo levo, delček poti prevozimo po njej, nato pa spet zavijemo levo na Kančevo ulico in desno na Tomažičevo.