Kodeljevo
Športni park Kodeljevo je zeleni »otok« na levem bregu Gruberjevega kanala. Poleg bogate športne izbire je v parku tudi dvorec barona Codelija – grad Kodeljevo.
Golovec
Golovec je vzpetina JV od centra Ljubljane in je del Posavskega hribovja. Golovec sestavljajo večinoma glinovci, laporji , in peščenjaki. Posebno zanimiv je črni lapor, ki sestavlja tudi grajski hrib.
Najvišji del sega do 450 m visoko (vrh Mazovnik). Zelena oaza, ki se zajeda v strnjeno poseljene dele Ljubljane, je priljubljena sprehajalna destinacija Ljubljančanov. Čez Golovec je speljana tudi PST.
Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Pot smo poimenovali Astro kot priznanje observatoriju. Seveda bo kdo zmotno mislil, da ima ime kakšno povezavo z astrologijo.
Observatorij ima pomembno vlogo v slovenski astronomiji in geofiziki. Ustanovljen je bil takoj po drugi svetovni vojni. Glavni pobudnik in ustanovitelj je bil slovenski astronom in fizik dr. Franjo Dominko.
Gozdna učna pot Golovec
Z začetkom pri observatoriju je po grebenu Golovca speljana krožna učna gozdna pot. Po poti se seznanimo z značilnostmi Golovca in rastja na njem , , , , .
Gruberjev prekop
Gruberjev prekop je zelo pomemben za Ljubljano, čeprav ni zelo opazen. Omogočil je razcvet mesta, ki so ga prej pestile nenehne poplave. Poplavljala je Ljubljanica, znana po velikih nihanjih v pretoku. Mnogo let so se ubadali s tem, kako bi rešili to težavo, nazadnje pa je dunajska vlada povabila k sodelovanju jezuita Gabriela Gruberja, ki je zasnoval prekop med Grajskim gričem in Golovcem ter regulacijo Ljubljanice v Mostah. S prekopom je želel speljati odvečne vode mimo mestnega središča, z regulacijo v Mostah pa povečati pretočno sposobnost struge Ljubljanice. Prekop so začeli kopati leta 1773. Z napredovanjem del so naraščali tudi stroški, ki so kmalu ušli iz predvidenih okvirov. Oblast je krivdo za to naprtila Gruberju, ki se je moral umakniti s projekta. Delo je prepustil Vincenciju Struppiju, pod katerega vodstvom so prekop leta 1780 tudi dokončali. Od takrat je Ljubljana rešena poplav, zastala voda z Ljubljanskega barja pa zdaj neprestano odteka, kar povzroča počasno izsuševanje barja.