Tek

Živalski vrt
Ljubljanski živalski vrt ni med starejšimi niti med večjimi živalskimi vrtovi. Kljub temu pa predstavlja zanimivo turistično točko Ljubljane. Začetki segajo čase po II. Svet. vojni, ko so bile kletke z živalmi postavljene v središču Ljubljane. Dve leti kasneje (1951) so mestne oblasti našle primernejšo lokacijo na JZ delu Rožnika. Takrat se je ZOO začel hitreje razvijati prelomno pa je bilo leto 1988, ko se je začel ZOO razvijati kot sodoben živalski vrt s poudarkom na čim bolj naravne bivanjske pogoje živali, ekologijo in pogoje sobivanja med živo in neživo naravo..
Ponudbo domiselno razširjajo iz leta v leto različnimi produkti za obiskovalce, še posebej najmlajše.
Danes 25 let kasneje lahko rečemo, da je bila usmeritev prava, živali »stanujejo« v primernih bivališčih, obiskovalci so zadovoljni in se vračajo znova in znova, kar dokazuje tudi letni obisk več kot 200.000 obiskovalcev.

Rekreacijski park Mostec
Idilično okolje gozda pod Malim Rožnikom je v dolini potoka Mostec kot nalašč za mirno preživljanje prostega časa. Primernost lokacije so odkrili že v začetku prejšnjega stoletja, ko so okoliški prebivalci zajezili potok in uredili prostor, primeren za takrat moderno »knajpanje«.
Rekreativni značaj Mosteca se je ohranil do zdaj. Leta1962 je predhodnik sedanjega Rekreacijskega društva Mostec prevzel iniciativo in z leti oblikoval območje, kakršno je še zdaj. Društvo ima prostore v edini zgradbi v Mostecu. Ljubljančani se radi vračajo v Mostec, tam uživajo v naravi in občasnih družabnih dogodkih, zato tam ni nikoli dolgčas.

Trimsteza Mostec
Steza je dolga 520 m, naprav je 15, vse pa popestri še razsvetljava, ki nam omogoča tek in vadbo tudi v poznih večernih urah. Trimsteza je bila dokončana oktobra 2012 in je zamenjala staro stezo, ki se je morala umakniti neurejenim lastninskim odnosom.

Zavarovano območje narave mali Rožnik
Je mokrišče, ki predstavlja pomemben življenjski prostor za redke živalske in rastlinske vrste. Predvsem so to dvoživke, kačji pastirji, in rastline, ki potrebujejo močvirno okolje. V spodnjem delu mokrišča se je razvilo šotno barje.

Boljkovi kipi živali v ZOO
Priznani slovenski kipar, slikar in grafik Janez Boljka je v svojem ustvarjalnem opusu izdelal več bronastih kipov živali. V živalskem vrtu je našlo domovanje šest skulptur: nosorog, opičja družina, bizon, volk, slon in bik (tur), ki kraljuje pred vhodom v ZOO, priljubljeno točko mlajših obiskovalcev živalskega vrta, saj radi plezajo po njem in sedijo na njegovem hrbtu.

Fakulteta za kemijo, kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Inštitut za biologijo
Te fakultete so našle primeren prostor ob krajinskem parku. Pogled na nove zgradbe fakultet na koncu dovozne ceste kaže na lep primer dobre umestitve v prostor.

Koseški bajer
Koseški bajer, znan kot Koseško jezero, je manjše jezero na zahodni strani Šišenskega hriba in naselja Mostec. Bajer je širok največ 100 m in dolg 200 m. Njegova današnja globina naj bi bila 2 do 3 metre (nekoč je bila najnižja točka 11 m globine) zaradi nanosov mulja iz potoka Mostec. Jezero je nastalo po opustitvi glinokopa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil vanj speljan bližnji potok Mostec. Dokler je delovala tovarna Agrostroj, je bil bajer precej onesnažen, saj so v njem preizkušali svoje črpalke za namakalne naprave. Jezero in njegova okolica sta bila več let prepuščena naravnim procesom. Nato je leta 2000 Mestna občina Ljubljana razpisala javni natečaj za krajinsko ureditev okolice in na podlagi zmagovalnega predloga uredila okolico bajerja. Čeprav je bajer dobro obiskana rekreativno športna točka, se zaradi slabe kakovosti vode (velika količina mulja) bajer ne uporablja kot kopalno območje. Je pa na njem priljubljeno ribarjenje, modelarske dirke z motornimi čolnički in zimsko drsanje.

Pot spominov in tovarištva (PST, danes POT)
Ker so bili spomini po vojni še preveč sveži in boleči, so osovraženo žično ograjo Ljubljančani začeli odstranjevati, zasipavati strelske jarke in rušiti bunkerje. Zadnji bunker so porušili spomladi leta 1946, utrdbe pa so začeli uporabljati za skladišča in celo stanovanja.
Ko so leta 1957 v Ljubljani pripravljali prvi slovenski festival telesne kulture, so okrajni odbori Zveze borcev NOB predlagali, da bi se v okviru festivala organiziral partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane. Prvi pohod se je odvil v sklopu festivala telesne kulture 23. junija 1957.
Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale že leta 1959, ko so postavili prve spomenike. Leta 1972 so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi. Celotna ureditev te poti se je končala leta 1985, ko so jo 9. maja svečano odprli in predali v uporabo prebivalcem Ljubljane.
Danes je POT skoraj 33 km dolga peščena pot, ki večinoma poteka po prvotni trasi žične ograje.

Okrepčevalnica v Mostecu
Okrepčevalnico upravlja Rekreacijsko društvo Mostec. V njej se dobi pijača in kakšen posladek. Prostor je primeren za piknike.

Pionirska železnica ,
Je bila zgrajena leta 1948 po vzoru železnic, kakršne so gradili v takratni Sovjetski zvezi. To je bila ozkotirna proga širine 76 cm in sploh ni bila edina – podobne so imeli tudi v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju in Kruševcu. Ljubljanska je bila dolga 3800 metrov in je potekala med Rožno dolino in Podutikom, z vmesno postajo v Kosezah. Proga naj bi spodbujala tehnično kulturo in navduševala mlade za poklic strojevodje in
druge železničarske poklice. Upravljali so jo pionirji – mladinci, kar je takrat pomenilo veliko čast in je zahtevalo precej priprav. Imela pa je manjšo napako: vodila ni nikamor. In da bi se vozili »od tod do nikamor«, so se ljudje hitro naveličali. Zato so progo leta 1954 odpravili, tire pa v času mrzličnega iskanja skritih rezerv železa prodali nekam na jug.

Okupirana Ljubljana
Poveljstvo enajstega armadnega zbora italijanske kopenske vojske je 19. januarja 1942 sklenilo ograditi Ljubljano z žično ograjo, izolirati mesto od zaledja in uničiti glavni sedež upora v Ljubljani. Ob koncu januarja se začne ograjevanje Ljubljane z žično zaporo in dela se končajo 23. februarja 1942. Žična zapora z utrdbami, stražarnicami, položaji in plotovi je bila sprva dolga 18 km. Ker »čiščenje« Ljubljane ni potekalo po načrtih, je general Robotti 11. maja 1942 imenoval Posebno komisijo za gradnjo utrjenega zidu okoli Ljubljane, ki naj bi pregledala tedanje infrastrukture in predlagala oz. načrtovala gradnjo nove. Do konca maja so obroč razširjali, zato je Ljubljano omejeval 29,6 km dolg obroč, širok med 5 in 8 m ter visok do 2 m. Obroč je sestavljalo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših, in 73 notranjih bunkerjev – vsega skupaj 206. Ljubljana je postala tako rekoč koncentracijsko taborišče. Vendar so kljub strogemu nadzoru skozi obroč prehajali ranjenci, partizani, prebivalci Ljubljane in okolice. Naj omenimo, da so železničarji s ponarejenimi listinami odpremili cele vagone najrazličnejšega blaga do partizanskih enot.
Po kapitulaciji Italije je nadzor nad mestom prevzel nemški okupator, ki je bil še okrutnejši od prvega. Šele 9. maja 1945, 1170. dan po izolaciji mesta, je Ljubljana spet postala svobodno mesto. V dneh po osvoboditvi so Ljubljančani množično odhajali iz mesta v okolico, na bregove Save, na Katarino, Šmarno goro in drugam, kamor so zahajali pred vojno.

Motel Dr.»O«
Dr. Aca Obradović ni bil le doktor (končal je študij medicine), ampak tudi doktor nogometa. Bil je eden prvih nogometnih menedžerjev v nekdanji Jugoslaviji. Službena pot ga je zanesla tudi v Ljubljano, kjer je bil direktor NK Olimpija. Njegova druga strast je bila »kafana«. To je bil tudi vzrok, da je postal lastnik motela na Koseški ulici, ki naj bi postal zbirališče nogometnih navdušencev. Finančne težave so povzročile, da je moral motel prodati.
Motel Tikveš, kot ga je imenoval novi lastnik, je bil znan po specialitetah balkanske kuhinje, ki pa niso pripomogle k temu, da bi motel dobro posloval. Začel je propadati. Na žalost mu usoda ni bila naklonjena in je potem še pogorel.
Na njegovem mestu je novi lastnik že zgradil objekt, ki ga je moral prilagoditi strogim zahtevam glede na lokacijo v krajinskem parku. Finančna kriza je nekoliko zavrla dokončanje objekta, a lastnik upa, da bo kmalu služil svojemu namenu.

Pot ob žici
Tradicionalni rekreacijski pohod po POTi v spomin osvoboditve Ljubljane leta 1945, ki jo je med drugo svetovno vojno obdajala žična ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prvi uradni organizirani (partizanski) pohod ob žici okupirane Ljubljane se je zgodil 23. junija 1957. Danes se pohod odvija vsako leto v prvi polovici meseca maja (okrog 9. maja, dneva osvoboditve Ljubljane).
Na tridnevnem dogodku se zvrstijo pohodi otrok iz vrtcev (četrtek), učencev osnovnih in srednjih šol (petek). Vrhunec pa sledi v soboto, ko se na pohod odpravijo rekreativci in tekaške trojke.