Tivoli
Tivoli z vzpetinami, poraščenimi z gozdom, sestavljajo Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Načrti za park Tivoli so bili izdelani že v času Ilirskih provinc. Sedanjo podobo je park dobil med letoma 1921 in 1939 (preureditev je delo Jožeta Plečnika) in v drugi polovici 20. stol., ko so bili v parku zgrajeni različni športni objekti (Hala Tivoli, pokrito kopališče s fitnesom in igriščem za bovling, balinišče, kotalkališče, minigolf, tenis, košarko.
Kostanjevi drevoredi, Jakopičev drevored (sprehajališče), ribnik, botanični vrt rastlinjak, otroško igrišče, vodnjaki in kipi v parku poskrbijo za sprostitev. Seveda pa ne smemo pozabiti na živali in rastline, ki nas spremljajo na vsakem koraku. V parku sta tudi letno kopališče (1929) in telovadišče Ilirija, ki sta zaradi železnice nekoliko odmaknjeni.
V parku sta tudi dva gradova (Tivolski in Cekinov grad), ki se danes uporabljata za druge namene. V Cekinovem gradu je muzej novejše zgodovine, v Tivolskem pa Mednarodni grafični likovni center in kavarna.
Rožnik
Ime je bilo omenjeno že v 15. stol., ko naj bi bil poraščen z vinogradi in pozneje sadovnjaki, ne z gozdom.
Nekaj časa je bilo na njem zavetišče za gobavce, a ker se časi spreminjajo, so nanj zbežali premožnejši meščani, ko je v Ljubljani razsajala kuga.
Danes je Rožnik skupaj s Šišenskim hribom enkraten rekreacijski predel Ljubljane za Ljubljančane in turiste.
Na Rožniku (ali bolje pod njim) domuje tudi živalski vrt.
Skakalni center Mostec
Da je to res pravi športni center, pričajo tudi telovadne naprave (fitnes na prostem) , košarkarsko igrišče, poševno dvigalo do zaletišča velike skakalnice in hiša, kjer domuje skakalni klub Ilirija .
Center se ponaša z zanimivo zgodovino. S skoki na območju krajinskega parka se je začelo že pred skoraj sto leti. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila na skakalnici na Šancah (Šišenski hrib) dosežena daljava 6m. Inženir Bloudek ja nato naredil načrt za 33-metrsko skakalnico v Mostecu. Tej skakalnici se je leta 47 pridružila še manjša 15-metrska. Skakalnici sta bili predvsem namenjeni treningu mlajših skakalcev. So se pa prirejale mednarodne skakalne tekme na 70-metrski skakalnici na Galetovem (Šišenski hrib nad Galetovim dvorcem). Tam je bila zadnja skakalna tekma leta 1961, potem pa je bila skakalnica prepuščena propadanju. Danes je od nje ostal samo še naletni stolp.
Zaradi celoletnih potreb po treningu so smučarski delavci želeli zgraditi skakalnico, prekrito s plastiko. To jim je uspelo leta 1976, ko so prekrili 30-metrsko skakalnico v Mostecu. Na žalost je tudi ta hitro propadla. Na srečo se je ob ustanovitvi SSK Ilirija leta 1970 porodila še ideja o gradnji smučarsko-skakalnega centra. Opravljenega je bilo ogromno prostovoljnega dela. V dveh letih so tako v Mostecu zrasle štiri nove skakalnice, prekrite s plastiko. Nastal je skakalni center, kot jih je bilo malo v Evropi. Skakalnice v Mostecu imajo več sreče kot prejšnje. Vedno se obnavljajo in dograjujejo. Zadnja večja pridobitev je poševno dvigalo leta 2010.
Živalski vrt
Ljubljanski živalski vrt ni med starejšimi niti med večjimi živalskimi vrtovi. Kljub temu pa je zanimiva turistična točka Ljubljane. Začetki segajo v čase po drugi svetovni vojni, ko so bile kletke z živalmi postavljene v središču Ljubljane. Leta 1951 so mestne oblasti našle primernejšo lokacijo na jugozahodni strani Rožnika. Takrat se je ZOO začel hitreje razvijati, prelomno pa je bilo leto 1988, ko se je začel ZOO razvijati kot sodoben živalski vrt s poudarkom na čim bolj naravnih bivanjskih razmerah za živali, ekologijo in sobivanje žive in nežive narave.
Ponudbo domiselno razširjajo iz leta v leto različni izdelki za obiskovalce, predvsem najmlajše.
Danes lahko rečemo, da je bila usmeritev prava, živali »stanujejo« v primernih bivališčih, obiskovalci so zadovoljni in se vračajo znova in znova, kar dokazuje tudi več kot 200.000 obiskovalcev vsako leto.
Rekreacijski park Mostec
Idilično okolje gozda pod Malim Rožnikom je v dolini potoka Mostec kot nalašč za mirno preživljanje prostega časa. Primernost lokacije so odkrili že v začetku prejšnjega stoletja, ko so okoliški prebivalci zajezili potok in uredili prostor, primeren za takrat moderno »knajpanje«.
Rekreativni značaj Mosteca se je ohranil do zdaj. Leta1962 je predhodnik sedanjega Rekreacijskega društva Mostec prevzel iniciativo in z leti oblikoval območje, kakršno je še zdaj. Društvo ima prostore v edini zgradbi v Mostecu. Ljubljančani se radi vračajo v Mostec, tam uživajo v naravi in občasnih družabnih dogodkih, zato tam ni nikoli dolgčas.
Grad Tivoli
Starejši kot Cekinov grad je grad Tivoli. Začetki gradu segajo v 13. stoletje, ko je malo višje stal stolp. Nadomestil ga je dvor, ki je bil v 17. stoletju, ko se je zamenjal lastnik, podrt in zgrajen na novo. Temu bi danes rekli nadomestna gradnja. V svoji pestri zgodovini je ta stavba bila samostan, bolnišnica, skladišče, vojašnica, rezidenca ljubljanskega škofa in domovanje Maršala Radetzkega, po drugi svetovni vojni pa prebivališče različnih mestnih uradnikov in najemnikov. Po celoviti prenovi se je vanj preselil mednarodni grafični center.
Zavarovano območje narave Mali Rožnik
Je mokrišče in pomemben življenjski prostor za redke živalske in rastlinske vrste. Predvsem so to dvoživke, kačji pastirji in rastline, ki potrebujejo močvirno okolje. V spodnjem delu mokrišča se je razvilo šotno barje.
Jesenkova učna pot
Ta pot poteka v celoti po krajinskem parku. Naj njej si sprehajalec lahko ogleda 30 vrst dreves.
Spominska soba v gostilni Rožnik
Ivan Cankar je živel v gostilni Rožnik od leta 1909 do 1917. V njegov spomin je mestni muzej uredil spominsko sobo.
Trimsteza Mostec
Steza je dolga 520 m, naprav je 15, vse pa popestri še razsvetljava, ki nam omogoča tek in vadbo tudi v poznih večernih urah . Trimsteza je bila dokončana oktobra 2012 in je zamenjala staro stezo, ki se je morala umakniti neurejenim lastninskim odnosom.
Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib
Območje, razglašeno za krajinski park z odlokom leta 1984, obsega mestni park Tivoli in z gozdom poraščena Rožnik in Šišenski hrib. Krajinski park, ki je neločljivi del identitete mesta Ljubljane, meri dobrih 500 hektarov. Gre za zavarovano območje, v katerem so se ohranile naravne in kulturne prvine prostora, prav tako pomembna pa je tudi njegova socialna in rekreacijska funkcija. Na zahodni strani Šišenskega hriba je na območju nekdanjega glinokopa nastala vodna površina Koseški bajer, ki je pomem¬ben življenjski prostor za nekatere redke in ogrožene živalske vrste ter ena redkih stoječih voda v Ljubljani. Na vzhodnem obrežju je urejena lesena ploščad za posedanje in uživanje ob vodi.