NA CANKARJEV VRH
Dolžina poti
8,0
Dolžina poti 8,0 km
Časovni obseg poti
01:05
Časovni obseg poti 01:05
Največja strmina vzpona[%]
30
Največja strmina vzpona: 30 %
Največja strmina spusta: 29 %
Povprečna strmina vzpona: 8 %
Dolžina vzponov nad 5%: 2,10 km
Najnižja točka poti: 298 m
Najvišja točka poti: 396 m
Višinska razlika: 266 m
Poraba energije
3483
Poraba energije za moške: 3483 kJ (832 kcal)
Poraba energije za ženske: 2860 kJ (683 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Ni pomembno
Kratek opis

Tekaška pot nas vodi po vzhodnem delu Rožnika in Šišenskega hriba. Ni zelo zahtevna, čeprav se povzpne za okrog 150 m. Razen na začetku s parkirišča v Tivoliju tečemo po makadamskih poteh in lepih gozdnih stezah. Razgledov ni veliko, najlepši je s Cankarjevega vrha, ker pot večinoma poteka po gozdu.
Pot je krožna.

Potek

Parkirišče v Tivoliju – Cekinov grad – Bellevue – Jesenkova pot – Grad Tivoli - Šišenski hrib – Drenikov vrh – Cankarjev vrh – Gostilna Čad – Tivoli – parkirišče

Tivoli , , ,
Tivoli je najprimernejši kot izhodišče sprehajalnih in tekaških poti po Rožniku in Šišenskem hribu. Dostopen je s kolesom, javnim prevozom in z avtom.
S parkirišča pri kopališču zavijemo na pot, ki pelje do gradu Tivoli, a se takoj, ko pritečemo na travnik, obrnemo desno proti balinišču. Dosežemo ga na mestu, kjer se park prelevi v gozd. Na desni za nami ostajajo odbojkarsko igrišče, balinišče, igrišče za nogomet na odboj, Cekinov grad in Hala Tivoli. Za Halo se začne prvi del vzpona mimo nekdanjega hotela Bellevue.
Jesenkova pot
Potem po poti sedmih mostičkov (tudi Jesenkova pot) tečemo nazaj proti jugu do začetka Jesenkove poti . Za gradom Tivoli zavijemo desno strmo v hrib in se spet po Jesenkovi poti dvignemo na Šance, počasi zapustimo Jesenkovo pot in se okoli Šišenskega vrha obrnemo proti Drenikovemu vrhu .

Cankarjev vrh
Dosežemo ga po slabih 400 m teka od Drenikovega vrha . Prijetno urejena gostilna Rožnik nas vabi na kratek počitek pri čaju in kakšni dobroti. Lahko si ogledamo še spominsko sobo Ivana Cankarja, a ker smo že na zadnji tretjini našega teka, si bomo postanek privoščili kdaj drugič. Po cesti na Rožnik mimo cerkve Marijinega obiskanja zdrvimo v dolino .

Pod Rožnikom
Pri Kapelici Marije Lurdske se obrnemo proti gostilni Pod Rožnikom (gostilna Čad) in po cesti med obema gostilniškima poslopjema nadaljujemo proti Tivoliju , , . Pred nami sta še 2 km znoja. Najprej tečemo po obronkih gozda , nato pot z nami vred zavije v gozd in nas nad kompleksom Botaničnega vrta Tivoli in ribnika pripelje spet v Tivoli.

Jakopičevo sprehajališče (drevored) ,
Že smo na Jakopičevem sprehajališču čisto pod Gradom Tivoli. Tudi ogled fotografske razstave, ki ima tukaj domicil, bomo preskočili , saj se bomo tja raje vrnili po končanem teku. Če bomo imeli voljo in čas, bomo ogled lahko združili s kakšno pijačo v gradu Tivoli.

 

Tivoli
Tivoli z vzpetinami, poraščenimi z gozdom, tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Načrti za park Tivoli so bili izdelani v obdobju Ilirskih provinc. Zdajšnjo podobo je park dobil med letoma 1921 in 1939 (preureditev je delo Jožeta Plečnika) in v drugi polovici 20. stol., ko so bili v parku zgrajeni različni športni objekti (Hala Tivoli, pokrito kopališče s fitnesom in igriščem za bovling, balinišče, kotalkališče, minigolf, tenis in igrišče za košarko. Sprostitveni del parka predstavljajo kostanjevi drevoredi , Jakopičev drevored (sprehajališče), ribnik, botanični vrt, rastlinjak, otroško igrišče, veliko vodnjakov in kipov. Seveda pa ne smemo pozabiti na živali in rastline, ki nas spremljajo na vsakem koraku , , .
V parku sta tudi kopališče (1929) in telovadišče Ilirija, ki sta zaradi železnice nekoliko odmaknjena.
Tu sta še dva gradova: Tivolski in Cekinov grad, ki se danes uporabljata za druge namene. V Cekinovem gradu je muzej novejše zgodovine, v Tivolskem pa Mednarodni grafični likovni center in kavarna.

Rožnik
Ime je bilo navedeno že v 15. stol., ko naj bi bil poraščen z vinogradi in pozneje s sadovnjaki, ne z gozdom.
Nekaj časa je bilo na Rožniku zavetišče za gobavce, a ker se časi spreminjajo, so tja zaradi kuge v Ljubljani pribežali premožnejši meščani.
Danes je Rožnik skupaj s Šišenskim hribom enkraten rekreacijski predel za Ljubljančane in turiste.
Na Rožniku (ali bolje pod njim) domuje tudi Živalski vrt.

Hala Tivoli
Športno dvorano Tivoli sestavljata dve dvorani:
- Večja ledena dvorana, namenjena hokeju in drsanju, za potrebe drugih športov pa ledeno ploskev prekrijejo s parketom (košarka, rokomet, odbojka, gimnastika, namizni tenis itd.). Včasih dvorano uporabijo tudi za različne druge prireditve (koncerti).
- V manjši dvorani prirejajo igre z žogo.
Včasih je pred dvorano delovalo tudi odprto drsališče, ki je zdaj namenjeno drugačnemu razvedrilu .
V sklop Hale Tivoli spada tudi diskoteka.

Cekinov grad
Grad stoji na mestu nekdanjega dvorca iz 17. stoletja, ki ga je nadomestil sedanji baročni grad. Po drugi svetovni vojni so bila v gradu stanovanja, od leta 1955 pa je v nje muzej. Leta 1992 je bil obnovljen, dodan pa mu je bil še jekleni prizidek .
Cekinov grad ali Leopoldsruhe je bil v 17. stoletju šišenski dvor ljubljanskega kastelana Pavla Koniga. Med lastniki prvotnega skromnega dvora so bili tudi baroni Raumschussli in Stroblhoffi, ki so v lasti imeli tudi grad Bokalce. V začetku 18. stoletja je dvorec kupil grof Leopold Karl Lamberg in leta 1720 zgradil današnji baročni dvorec. Leta 1787 ga je za doto dobila Ivana Lamberg, ki se je poročila z Lovrencem Szogyneyjem. Ker je ljudstvo poenostavilo ime lastnika (Zegini) je iz tega nastalo tudi današnje poimenovanje Cekinov grad.
Grad je potem imel še veliko lastnikov, zadnji je bil Peter Kozler, avtor Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po drugi svetovni vojni pa je bil grad podržavljen in v njem je bila šola. Leta 1951 so vanj preselili Muzej novejše zgodovine.

Grad Tivoli
Starejši kot Cekinov grad je grad Tivoli. Začetki gradu segajo v 13. stoletje, ko je malo višje stal stolp. Nadomestil ga je dvor, ki je bil v 17. stoletju, ko se je zamenjal lastnik, podrt in zgrajen na novo. Temu bi danes rekli nadomestna gradnja. V svoji pestri zgodovini je ta stavba bila samostan, bolnišnica, skladišče, vojašnica, rezidenca ljubljanskega škofa in domovanje Maršala Radetzkega, po drugi svetovni vojni pa prebivališče različnih mestnih uradnikov in najemnikov. Po celoviti prenovi se je vanj preselil mednarodni grafični center.

Jakopičev drevored
V svojih načrtih za prenovo parka Tivoli je Plečnik predvidel tudi rekonstrukcijo Lattermanovega drevoreda, ki je bil zgrajen v času gradnje parka Tivoli in je povezoval center Ljubljane z gradom Tivoli. Ko je železnica presekala Tivoli na dva dela, se je del južno od nje počasi pozidal, drevored pa se je spremenil v Cankarjevo cesto. Severni del drevoreda je uredil Plečnik kot sprehajališče in ga po sredini osvetlil s svetilkami iz umetnega kamna v slogu jonskih stebrov. Po dograditvi podhoda pod Tivolsko cesto in železnico se drevored začne že pri Moderni galeriji.

Jesenkova učna pot , , ,
Poteka v celoti po krajinskem parku. Naj njej si sprehajalec lahko ogleda 30 vrst dreves.

Spominska soba v gostilni Rožnik
Ivan Cankar je živel v gostilni Rožnik od leta 1909 do 1917. V njegov spomin je mestni muzej uredil spominsko sobo .

Gostilna Rožnik
Leta 1747 je bila pod cerkvijo zgrajena prva majhna gostilna, imenovali so jo Pri Matiji. H gostilni je spadalo tudi obsežno posestvo s travniki, sadovnjaki in vrtom. Leta 1869 je svojim gostom prvič odprla vrata nova gostilna, ki jo danes poznamo kot gostilno Rožnik.
Leta 1905 je gostilno kupil koroški Slovenec Karel Bergman, pri katerem se je pet let pozneje nastanil pisatelj Ivan Cankar in tam živel vse do smrti leta 1917. Sedanji lastniki in upravitelji skrbijo za kulturno dediščino hiše in njenega okolja. V gostilni kuhajo slovenske dobrote.

Cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku
Cerkev Marijinega obiskanja stoji na vrhu Rožnika, na Cankarjevem vrhu. Z južne strani Ljubljane in z Ljubljanskega barja je vidna že od daleč, zaradi svoje lege, fasade v rdeči barvi pa tudi zato, ker je ponoči dobro osvetljena.
Cerkev je bila sezidana že v 16. stoletju, današnjo baročno podobo pa je dobila v 18. stoletju (arhitekt Candido Zulliani).

 

Gostilna Rožnik
Tip: gostilna. Gostinska ponudba: domače jedi, dobra potica in čaj. Posebnosti: gostilna je dobro obiskana, ima zelo prijeten vrt in nekaj igral za otroke.

Gostilna Čad
Gostilna se ponaša z več kot 120 letno tradicijo. Počasi je postala sinonim za dobrote z žara. Seveda pa se gost lahko naužije tudi drugih dobrot s pridihom ožje okolice. Prostora je za zaključene družbe do 120 ljudi.

Art caffe v tivolskem gradu
Čudoviti pogledi na Ljubljano še popestrijo veliko ponudbo sladic in pijač. Privoščite si lahko tudi zajtrk.

Ivan Cankar in gostilničar gostilne Čad
Na poti proti svojemu domu se je v gostilni pogosto ustavil tudi Ivan Cankar. Zgodilo se je tudi, da je v veseli družbi omagal in takrat ga je gospodar naložil v koš in odnesel na Rožnik.

 

Galerija na prostem
S postavitvijo razstavnih panojev v Jakopičevem drevoredu je drevored postal svojevrstna galerija na prostem, kjer se predstavljajo fotografi s celega sveta z raznimi tematskimi razstavami. Galerija je tudi dodatna turistična ponudba Ljubljane.