Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, slovenske ljubitelje gora razveseljuje že 120 let. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža je skupaj s prvimi bralci prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta.
V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.
Ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni. Razstava ob 120-letnici Planinskega vestnika slikovito in s poudarkom na današnji vsebini prikazuje dejavnost revije, njen pomen in poslanstvo. V pritličju Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani je razstava na ogled do 31. marca 2015.
Več o Planinskem vestniku preberite na www.planinskivestnik.com (Manca Čujež, PZS)