Tri četrtine planinskih koč odprtih tudi pozimi

28. december 2015 13:59:00

domzalski domKar tri četrtine oskrbovanih planinskih koč v Sloveniji je odprtih tudi v zimskih mesecih, večinoma ob koncu tedna in praznikih. Stalno odprtih je tretjina, predvsem nižje ležečih in lažje dostopnih, nekatere tudi v visokogorju, kjer lahko obiskovalci najdejo zatočišče tudi v zimskih sobah in bivakih. O obisku, trenutnih razmerah in odprtosti koč med prazniki smo se pogovarjali z nekaj oskrbniki, pred pričakovano povečano planinsko aktivnostjo v prihajajočih dneh pa velja še enkrat opozoriti na primerno opremo in napotke za varnejši obisk gora pozimi.

Med 163 oskrbovanimi kočami (od skupno 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih odprtih 123, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 56, od tega 26 vse dni v zimskih mesecih, 30 pa vse dni razen ob ponedeljkih ali torkih. »Obratovalni časi so različni, društva jih samostojno prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na poteh, zato naj sploh ob morebitnih snežnih padavinah planinci preverijo odprtost koč pri planinskih društvih, ki upravljajo posamezne koče,« priporoča načelnik Gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije (PZS) Janko Rabič. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni tudi na spletnem mestu PZS.

Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih deset planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni, konec tedna s petkom in prazniki sta odprti Orožnova koča na Planini za Liscem in Koča na Kriški gori, ob koncu tedna in praznikih pa vrata odprejo Krekova koča na Ratitovcu, Frischaufov dom na Okrešlju, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, Planinski dom na Kališču, Roblekov dom na Begunjščici in Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku.

»Oktobra in novembra je bil obisk dober, decembra je bilo planincev sicer manj čez teden, ob lepih vikendih pa je bil obisk nadpovprečen. Dom je odprt vsak dan tudi med prazniki, a za organizirano silvestrovanje so vsa mesta že zasedena,« pove Herman Uranič, zimski oskrbnik Doma na Komni (1520 m, PD Ljubljana-Matica), ter za obisk priporoči primerno opremo: »Snega skoraj ni več, v senčnih legah pa je bolj kot ne ledeno, zato je priporočljivo imeti s seboj derezice, da ne pride do zdrsa na krajših ledenih odsekih. Prehodno je tudi proti okoliškim vrhovom in bolj kot ne kopno v smeri proti Triglavskim jezerom in čez Komarčo.« Triglavsko pogorje je s svojimi potmi in vrhovi vabljivo tudi pozimi. Triglavski dom na Kredarici je v zimskih mesecih uradno zaprt, v neogrevanih prostorih pa si je mogoče odpočiti. Planinski dom Tamar je stalno odprt in oskrbovan. Erjavčeva koča na Vršiču bo od 25. decembra do 6. januarja odprta vsak dan, v nadaljevanju zime pa ob vikendih, Koča na Gozdu in Mihov dom na Vršiču sta odprta konec tedna, Koča v Krnici pa ob vikendih z jasnim vremenom.

Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku (1796 m, PD Snežnik Ilirska Bistrica), najvišjem slovenskem zunajalpskem vrhu, je bila novembra zaprta, ob decembrskih vikendih pa je bil kljub lepemu vremenu obisk manjši od pričakovanega, najbrž zato, ker ni snega, poudarja oskrbnik Slavko Škoberne in dodaja: »Računam, da bo obisk med božičnimi prazniki in za novo leto večji. Koča bo odprta od 25. do 27. decembra popoldne, med tednom bo zaprta in znova jo odpremo za silvestrovo zgodaj popoldne vse do nedelje, 3. januarja. Naprej se bomo sproti odločali glede na razmere. V tem trenutku je pot kopna, tako da ni potrebna posebna tehnična oprema, več previdnosti pa svetujem pri sestopu zaradi nekaj odsekov strjenega snega. Ponekod pridejo prav male dereze, v primeru snežnih padavin pa bodo potrebne običajne dereze in cepin.«

Odprte so večinoma koče v sredogorju in nižje ležeče koče, ki so lažje dostopnejše oz. jih je lažje oskrbovati. Ena osrednjih zimskih postojank planincev v Karavankah je Planinski dom na Zelenici (1536 m, PD Tržič), ki se lahko pohvali z odličnim obratovanjem. »Sodobno opremljen dom ima prijazne oskrbnike in med drugim nudi brezplačno izposojo gorniške opreme. Lani smo imeli 30 odstotkov več prometa kot leto prej, letos bo zagotovo za petino več kot lani, kar je pokazatelj našega dela in truda,« je zadovoljen gospodar in vodja gorniškega učnega centra na Zelenici Stanko Koblar. Jesenski obisk je bil dober, novembrski nadpovprečen zaradi obisku gora naklonjenega vremena, ob koncih tedna se na Zelenici vrstijo tečaji zimskega gorništva, zaključki in srečanja alpinističnih odsekov in planinskih društev, tabori za otroke, tudi silvestrovanje. »Koča je stalno odprta od petka opoldne do nedelje zvečer, med prazniki bo od 25. decembra zjutraj do 3. januarja zvečer, odprto imamo med šolskimi počitnicami, za skupine po dogovoru tudi čez teden,« pove Koblar in opiše razmere: »Trenutno je povsod v senci ledeno in čakamo sneg. Povsod v sredogorju ali višje je obvezno imeti v nahrbtniku vsaj male dereze, za zahtevnejši teren velike. Višje proti Vrtači in Zelenjaku je kopno, za vzpon na Begunjščico po severni strani so potrebne dereze, ker je pot ponekod poledenela, južna stran pa je kopna.«

Tudi Velika planina je priljubljen in razgleden zimski planinski cilj. »Obiskovalci trenutno potrebujejo le običajno planinsko opremo, sicer pa nas obišče več izletnikov kot planincev. Z obiskom med vikendom smo zadovoljni, med tednom pa pridejo le posamezni obiskovalci, čeprav je ponavadi sončno in brez vetra. Vse leto imamo odprto vsak dan, prav tako bo med prazniki, zato dobrodošli,« v družinam in okolju prijazno planinsko kočo povabi Lojze Ovijač, oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini (1534 m, PD Domžale). Stalno odprta in prav tako z obema certifikatoma – okolju in družinam prijazna koča – opremljena je tudi Mozirska koča na Golteh (1356 m, PD Mozirje). »Jesenski obisk je bil boljši kot lani, zgodnji sneg je privabil družine na prve zimske radosti, medtem ko planinci prihajajo bolj v solo izvedbi. Naša koča je odprta vse leto, tudi med prazniki, in kdor se želi predati kopeli sončnih žarkov, naj odide v gore,« poudari oskrbnik Filip Vrabič in doda: »Trenutno so poti večinoma kopne, a ponekod zaledenele, zato so priporočljive male dereze. Pohvaliti pa moram prostovoljno delo markacistov, ki so po lanskem požledu uredili vse poti, da so znova varne za planince.«

SEZNAM stalno odprtih planinskih koč v zimski sezoni 2015/16 si lahko ogledate na tej povezavi, letošnjo zimo odprte planinske koče pa smo zbrali tukaj. Zaradi možnih sprememb pri odprtosti koč naj planinci za aktualne informacije spremljajo spletno mesto PZS http://www.pzs.si/koce.php.

Pozimi je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekatere planinske koče, med drugimi tudi Pogačnikov dom na Kriških podih, Zavetišče pod Špičkom, Zasavska koča na Prehodavcih, Planinski dom pri Krnskih jezerih, Koča pri Triglavskih jezerih in Kocbekov dom na Korošici. V Vratih je zimska soba stalno odprta nedaleč od Aljaževega doma.  V Sloveniji je tudi 15 bivakov, ki so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju in za prenočevanje, predvsem alpinistov, po napornih plezalnih turah.

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, ne povsod odprte planinske koče in specifične snežne razmere. »V sredogorju in visokogorju je kopno in prevladujejo jesenske razmere. Ne smemo mimo tega, da marsikje leži sneg, ki pokriva tudi planinske poti, ali pa je pot ledena. Še posebej nevarna so nižja območja, kjer je led pokrit z listjem. Poleg opreme, ki jo moramo vedno imeti v nahrbtniku, vanj obvezno sodijo tudi dereze in cepin, saj lahko le z njihovo pomočjo varno prečimo poledenelo območje. Zavedati se moramo, da se ob za ta čas relativno visokih temperaturah v gorah razmere lahko hitro spremenijo. Zato neprimerna oprema, neznanje uporabe opreme in ne dovolj topla oblačila niso izgovori, da je v gorah trenutno malo snega ali pa so določene poti skoraj kopne,« opozarja gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi ter svetuje: »V nahrbtniku naj bo obvezna planinska oprema, poleg čelne svetilke, prve pomoči, rezervnih oblačil, hrane in tople pijače tudi dereze in cepin, pa tudi če jih boste v gore tovorili zaman. Če se odpravljate v visokogorje, ne pozabite na lavinski trojček, obvezno imejte s seboj tudi mobilni telefon s polno baterijo in izklopljenim prenosom podatkov. Hranite ga pod obleko in ne v nahrbtniku. Na pot se odpravite v družbi, obvezno pa v dolini pustite obvestilo o tem, kam vas bo zanesla pot.« Obširnejše napotke za varnejši obisk gora pozimi najdete na tej povezavi.

Vir: Planinska zveza Slovenije

Foto: Matej Ogorevc

Komentarji na to objavo so zaprti.