PO POTI ROPARSKIH VITEZOV
Dolžina poti
10,8
Dolžina poti 10,8 km
Časovni obseg poti
03:30
Časovni obseg poti 03:30
Največja strmina vzpona[%]
13
Največja strmina vzpona: 13 %
Največja strmina spusta: 18 %
Povprečna strmina vzpona: 14 %
Dolžina vzponov nad 5%: 3,00 km
Najnižja točka poti: 772 m
Najvišja točka poti: 331 m
Višinska razlika: 576 m
Poraba energije
3429
Poraba energije za moške: 3429 kJ (819 kcal)
Poraba energije za ženske: 2814 kJ (672 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Pohodniški čevlji
Kratek opis

Polhograjsko hribovje je razgiban svet, poln dolin, grap, slemen in vrhov, z razpršeno poselitvijo v obliki samotnih kmetij in zaselkov. Na poti spoznamo zgodovino vasi Žlebe in naravne posebnosti območja okoli hriba Jeterbenk. Na vrhu Jeterbenka uživamo v razkošnih razgledih na Savsko ravan in Kamniške Alpe.
Tura, ki je srednje zahtevna, je zanimiva v vseh letnih časih, poseben dogodek pa je zdaj že tradicionalen Pohod po poteh roparskih vitezov, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Žlebe - Marjeta.
Pot Po poteh roparskih vitezov je označena s posebnimi oznakami, na 774 metrov visoki Jeterbenk, ki je najvišja točka naše poti, pa je speljana tudi označena planinska pot. Dvojno označevanje in številna razpotja nam lahko povzročijo nekaj težav, vendar se ne pustimo zmesti – sledimo smeri Jeterbenk; pomembno je le, da pridemo na vrh in se vrnemo nazaj na izhodiščno točko.

Potek

Preska – Žlebe – cerkev Sv. Marjeta - vrh Jeterbenk – cerkev Sv. Jakob – kmetija Branovec – Seničica – Bonovec – Preska

Začetek v Preski pri osnovni šoli
Pot začnemo pri osnovni šoli Preska, avto pustimo na parkirišču. Že takoj na začetku sledimo tabli, ki nas usmerja na hrib Jeterbenk . Gremo mimo telovadnice in športnega igrišča, nato pa zavijemo na desno na Cesto v Žlebe. Ko se asfalt konča, pot do vasi Žlebe lahko nadaljujemo po makadamski cesti skozi gozd ali pa zavijemo na desno na označeno pešpot. Začetek poti je zložen, ravno prav za ogrevanje .

Skozi Žlebe in mimo Sv. Marjete na vrh Jeterbenka
Vas Žlebe je razloženo naselje, ki ga sestavljajo številni zaselki in samotne kmetije, zato ne smemo biti presenečeni, če bomo, glede na hišne številke, ves čas hodili po Žlebeh. Ko torej pridemo v prvi zaselek Žlebe, ki je eden večjih, se obrnemo proti domačiji Pr´ Andrej, znani po stiskanju sadja in moštu . Prečkamo dvorišče domačije, jeseni lahko spotoma poberemo tudi kakšno jabolko, in se usmerimo proti mostičku . Na drugi strani potoka se začenja prvi vzpon po gozdni poti, ki pa je razmeroma kratek in ne prestrm. Ko se gozd konča, pridemo na travnik z opuščeno kmetijo. Teren se uravna in kmalu se nam odpre pogled na cerkev sv. Marjete . Hodimo po poljski poti do razcepa z usmerjevalnimi tablami. Minimalistična, a zgledna parkovna ureditev razcepa kaže, da prebivalci Žleb skrbijo za videz svoje vasi . Poleg planinskih tabel in oznak, ki nas vodijo do vrha Jeterbenka, so ob poti tudi posebne oznake Poti roparskih vitezov .
Povzpnemo se do cerkve sv. Marjete, kjer si lahko odpočijemo na klopi v obliki zmaja, preberemo legendo o zmaju in občudujemo Kamniške Alpe. Pot proti vrhu Jeterbenka se nadaljuje z vzponom po označeni gozdni poti. Razpotij je veliko, vendar povsod stojijo označevalne table.
Potem ko, zdaj že blizu vrha, izstopimo iz gozda, prečkamo manjši travnik in pod potjo naletimo na hišo. Ponovno vstopimo v gozd, a je pot skozi gozd kratka in ko pridemo iz njega, se nam odpre pogled na osrednji del Polhograjskega hribovja in sveti Jakob. Po makadamski poti pridemo do kapelice, obložene z rdečo opeko, od koder krenemo proti 774 metrov visokemu vrhu Jeterbenka. Pot je najprej široka, nato pa se zoži in strmo dvigne, vendar ta vzpon traja le nekaj minut. Z vrha hriba, na katerem je velik križ, je ob jasnem vremenu čudovit razgled na Ljubljansko kotlino in Gorenjsko.

Z vrha Jeterbenka mimo sv. Jakoba in kmetije Branovec do Seničice
Za pot v dolino sledimo tablam, ki nas vodijo v Petelinc. Najprej hodimo skozi svetel gozd po grebenu , nato pa se spustimo proti cerkvi sv. Jakoba na Petelincu . Cerkev sicer stoji na izpostavljeni in razgledni legi, vendar jo opazimo šele takrat, ko stojimo tik pred njo. Visoko drevje jo je popolnoma zakrilo. Pod cerkvijo je usmerjevalna tabla s številnimi smermi za pot v dolino. Ena izmed možnosti je, da krenemo proti samotni kmetiji Branovec. Ko pridemo do kmetije z lepo ohranjenim gospodarskim poslopjem, gremo naprej po makadamski cesti. Spustimo se navzdol do asfaltirane ceste, ki vodi v Žlebe. Na asfaltu zavijemo na desno proti Seničici. Ko pridemo do še ene ceste za Žlebe (v bližini je razcep Žlebe levo, Žlebe desno), jo prečkamo in gremo naravnost skozi gozd proti Bonovcu.

Mimo Bonovca v Presko
Po izstopu iz gozda se nam odpre pogled na kmetijske površine in Bonovec , kjer v zimskem času deluje nordijski smučarsko-tekaški center. Po poljski poti, ki je tudi priljubljena sprehajalna pot, se vrnemo v Presko.

 

Cerkev sv. Marjete v Žlebeh
Cerkev, ki stoji na pobočju Jeterbenka, je poznogotska stavba z zvezdasto obokano ladjo in figuralnimi sklepniki. V notranjosti so štirje baročni oltarji in freske iz 17. stoletja. Na sprednji strani zvonika je vzidan kip sv. Marjete. Cerkev naj bi začeli zidati v začetku 16. stoletja iz ostankov porušenega gradu Jeterbenk. Legenda pravi, da sta jo zgradila zadnja gospodarja Jeterbenka, Jakob in Marjeta Hertenberška, ki se sta hotela tako oddolžiti za grdobije, ki so jih zagrešili njuni predniki, roparski vitezi. Zato je cerkev v Žlebeh posvečena sveti Marjeti, cerkev na Petelincu pa svetemu Jakobu. Cerkev je bila v preteklosti zelo priljubljena romarska cerkev kmetov iz okoliških krajev.

Cerkev sv. Jakoba na Petelincu
Tudi za to cerkev legenda pravi, da sta jo dala zgraditi zadnja graščaka na Jeterbenku Jakob in Marjeta Hertenberška. Cerkev v renesančnem slogu je bila zgrajena leta 1751.

Ruševine gradu Jeterbenk in zgodovinski ostanki Hertenbergov, arheološko najdišče Gradišče
Jeterbenk je »poslovenjena« oblika imena Hertenberg. Ljudstvo je namreč ime Hertenberg poenostavilo v Jeterbenk. Na tabli ob poti na Jeterbenk, na kateri je označeno tudi arheološko najdišče Gradišče, lahko preberemo naslednji opis zgodovine gradov: »Stari hertenberški grad na vzpetini Jeterbenk je bil zgrajen v drugi polovici 12. stoletja za potrebe utrjevanja španhajmske posesti na Kranjskem. Konec 13. stoletja ni več ustrezal temu namenu, zato so Jeterbenški do prve polovice 14. stoletja neposredno pod njim postavili novi Hertenberg, h kateremu je sodila tudi utrdba oziroma samostojni stolp Nebojs. Po izumrtju rodbine konec 14. stoletja so vsi trije gradovi hitro propadli. Zgodovinski viri pričajo, da so bili sredi 15. stoletja že ruševine.

Porušena stavba na gradišču je arheološko potrjena srednjeveška utrdbena arhitektura, ki je imela na zahodni strani obzidje, v srednjem delu pa osrednji objekt (palacij), ki se je naslanjal na ta del obzidja. Na severnem in južnem delu sta dobro vidni dve izboklini, ki bi lahko bili ostanek stolpov. Na podlagi ostankov stekla, lončevine in nekaj drobnih najdb lahko odkrito arhitekturo postavimo v 14. oz. 15. stoletje. Najdbe torej sodijo v čas, ko zgodovinarji predvidevajo, da je bil Jeterbenk že opuščen. Glede na to dejstvo lahko v stavbnih ostankih na Gradišču iščemo mlajši oz. novi Jeterbenk, ki se prav tako omenja v virih.«

Vas Žlebe
Vas Žlebe je razloženo naselje v severnem delu Polhograjskega hribovja. Sestavljajo jo številni zaselki in samotne kmetije, ki jih ločujejo grape s potoki. Največji potok, Zakonjščica, izvira pod Jeterbenkom in se pri Seničici izliva v Malenščico. Zaselki, ki sestavljajo Žlebe, so Kršlje, Pristava, Stežica, Pri Kajžah, Ravanški Grič ali Hrušica in Žlebe. V preteklosti je bila vas glede na število prebivalcev celo pomembnejša od Medvod. Viri navajajo, da so imele leta 1715 Žlebe 39 hiš, Medvode pa samo 14 hiš.

 

Gostišče Slavkov dom
Gostišče ne stoji neposredno ob naši poti, a če vas bo v njegovi bližini premagala lakota, se pri sv. Jakobu namesto proti kmetiji Branovec obrnite proti Slavkovemu domu. Dom je prenovljen, tradicionalne »bele ledvičke«, ki jih pripravljajo v njem, pa so še vedno poslastica.

 

Legenda o zmaju v Žlebeh
Pred cerkvijo sv. Marjete v Žlebeh lahko preberete legendo o zmaju, ki je živel v teh krajih: »V globokem breznu ob Marijini cerkvi je v daljnih časih prebival strašen zmaj. Vsak dan je od vaščanov zahteval pitano tele in sod vina. Ubogemu kajžarju pa je zmaju namenjeno tele poginilo in zmaj je v zameno zahteval njegovo lepo hčer. Vendar so ga ukanili! Poginulo tele so napolnili z živim apnom in ga vrgli požrešnemu zmaju. Zmaja je po obedu zažejalo in apno, zalito z vinom, je v njegovem trebuhu zavrelo. Hudobni lintvern je končno poginil! V brezno, kamor je padel, so zvalili veliko skalo in zraven postavili zvonik, cerkev pa posvetili sveti Marjeti.«

Legenda o roparskih vitezih
O porušenem Jeterbenku obstaja veliko legend, povezanih z roparskimi vitezi Hertenbergi. Ti so se uprli svojemu gospodarju in ropali ljudstvo, naropano blago pa skrili nekje v Jeterbenku. Legenda pravi tudi, da bo zaklad našel tisti, ki bo poljubi kačo. Vsako leto člani Turističnega društva Žlebe - Marjeta pripravijo Pohod po poteh roparskih vitezov.

 

Nordijski center Bonovec Medvode
Bonovec je moderen smučarsko tekaški center z umetnim zasneževanjem in poligonom za večerne treninge ter rekreacijo. Namenjen je tekmovalcem pa tudi rekreativcem in pohodnikom. Tekaška proga je redno vzdrževana in v večernih urah tudi osvetljena. S tem je rekreativcem vso sezono omogočena celodnevna rekreacija, mladim tekmovalcem pa je prihranjena vožnja na trening na Gorenjsko in posledično omogočeno lažje usklajevanje šolskih in športnih obveznosti.

 

Tradicionalni pohod Po poteh roparskih vitezov
Turistično društvo Žlebe - Marjeta vsako leto organizira pohod Po poteh roparskih vitezov. Trasa pohoda je speljana do Jeterbenka, kjer so v srednjem veku gospodarili vitezi, znani po svojih roparskih pohodih. Udeležence prireditve na koncu poti med Žlebami in Jeterbenkom čaka knjiga, v katero se lahko vpišejo in s tem potrdijo, da so res prehodili ali prekolesarili pot.