Pohodništvo

Cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici je objekt izjemne kulturne in zgodovinske vrednosti. Nedvomna znamenitost cerkve je zvezdasto obokan gotski prezbiterij, ki ga krasijo tri dekorativno poslikane okenske odprtine na stranicah in več plasti delno odkritih fresk iz okrog leta 1530.

Krajinski park Radensko polje , ,
Radensko polje jugovzhodno od Grosuplja se je izoblikovalo v tisočletnem sožitju narave in ljudi. Na njem so značilni kraški pojavi, kot so retja (močni kraški izviri) in ponori. V pomladnem in jesenskem obdobju se polje spremeni v presihajoče jezero. Zima s snegom in ledom mu daje poseben čar, poleti pa se bohoti v čudovitih barvah. Polje obdajajo strma gozdnata pobočja okoliških gričev, ki segajo do 300 m visoko, na sredini pa se skrivnostno dviguje osamelec Kopanj. Tukaj so si domovanje našle številne redke in ogrožene vrste rastlin in živali. Zaradi bogatega življenjskega prostora in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Območje krajinskega parka Radensko polje meri 16 kvadratnih kilometrov, samo polje pa je dolgo štiri in široko en kilometer. Leta 2012 je bilo razglašeno za krajinski park.

Cerkev sv. Marjete
Kapela sv. Marjete v Veliki Račni je bila prvič omenjena že leta 1433. Zgrajena je bila v zaobljubo za odvrnitev stalnih povodnji. V baroku je bila obnovljena. V kapeli je grobnica plemiške družine Lazarini.

Sibirska perunika
Sibirska perunika ima velik simbolni značaj. Njena naravna rastišča so na Radenskem polju. Perunika je v celoti odvisna od človeka oziroma od sonaravne rabe zemlje in bi, če bi prenehali kositi travnike, kjer so njena rastišča, izginila, ker bi jo preraslo drugo rastje. V tem pogledu simbolizira sibirska perunika bistvo krajinskega parka, to je kakovostno in dolgotrajno sožitje in sodelovanje med naravo in človekom, ki ima veliko krajinsko, biotsko in ekološko vrednost. Spodnji trije listi perunike predstavljajo tudi tri vode Radenskega polja (Dobravko, Zelenko in Šico) ter hkrati ponazarjajo zalive, rokave in otočke, ki nastajajo ob visokih vodah.

Vaški vodnjak
Ob cesti v Veliki Račni stoji vaški vodnjak, ki je bil zgrajen leta 1897. Črpalko so obnovili leta 2011 ob stoletnici PGD Račna.

Kopanj s cerkvijo Marijinega vnebovzetja
Morfološka značilnost krajevne skupnosti Račna in seveda celega Radenskega polja je osameli grič (holm ali hum) Kopanj, ki se dviga 68 m nad dnom polja Kopanj in je najlepši primer kraškega osamelca. Na griču je bilo prazgodovinsko gradišče. Iz ostankov tega gradišča so zgradili prvotno cerkev Marijinega vnebovzetja, katere prva omemba sega v leto 1433. Med turškimi vpadi so okoli cerkve zgradili obzidje, ki se je delno obdržalo do današnjih dni. Ob cerkvi stoji župnišče, kjer je nekaj otroških let preživel dr. France Prešeren. Tik pod vrhom je osnovna šola, kjer poteka pouk že od leta 1865. Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira deset metrov nad nivojem kraškega polja.

Viršnica, Lazarjeva in Zatočna jama (jamski sistem Šice) , ,
Ob normalni višini vode Šice ponikajo v Zatočno jamo, ob večjih in dolgotrajnejših nalivih pa tudi v 200 m oddaljeno Lazarjevo jamo. Nad jamo je udornica Viršnica, ki je voda nikoli ne doseže. Vsi trije vhodi skupaj tvorijo jamski sitem Šice. Sistem je dolg 1792 m. Kdo je odkril jame, ni znano. Prav zaradi poplavljanja Radenskega polja so v jame najprej hodili zato, da so širili rove, saj so hoteli pospešiti pretok Šice skozi jamski sistem. Umetno speljana pot nas popelje v čudovito vhodno dvorano, geološko verjetno najzanimivejšo, in naprej po umetnih stopnicah do glavnega rova Viršnice. Viršnica je dostopna ob vsakem vremenu, saj v njej ni nevarnosti nenadnih poplav. Za obisk pa je kljub temu primernejše sušno obdobje, ko si lahko ogledamo celotno jamo. Priporočamo tudi obisk Lazarjeve in Zatočne jame, ki sta zanimivi predvsem zaradi stalnega delovanja vode.

Več na spletni strani: http://e-lookout.tripod.com/virsnica.htm

Grad Boštanj in cerkev sv. Martina ,
V Boštanjski vasi stojijo ostanki gradu Boštanj, ki se je prvotno imenoval Zagradec. Grad je bil uničen jeseni leta 1943 in pozneje le delno obnovljen. Nekoliko nižje stoji zgodnjebaročna cerkev sv. Martina, cerkveno poslopje, ki je stalo tu prej, pa omenjajo že viri iz 14. stoletja. Cerkev je bila prenovljena v baroku. Izjemno pomembna je cerkvena oprema: glavni črno-zlati oltar iz leta 1716 in oba stranska oltarja iz prve polovice 18. stoletja. V cerkveni ladji so grobnice z nagrobnimi ploščami grofovske družine Blagaj, ki je bila takratni lastnik graščine Boštanj.

Bar Grad Boštanj
Ukvarjajo se z vodenjem Prenočišč Boštanj in soorganizacijo tradicionalnih prireditev na območju Radenskega polja. Ponujajo vodene oglede po Radenskem polju.

Gostišče Lunca
Če v Lobčku krenemo desno s poti, pridemo do gostilne Lunca v Zagradcu. Na jedilniku so domače slovenske jedi, jedi iz divjačinskega mesa, ribje jedi in morski sadeži, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi in jedi z žara. Prostor omogoča prirejanje zabav za večje zaključene družbe.

Gostilna Vodičar
V centru Grosuplja stoji gostilna Vodičar. Že zgodaj zjutraj si lahko v njej privoščimo kavico, ponudijo še dnevno sveže malice, ki nam jih pripravijo tudi za domov. Popoldne in zvečer se lahko osvežimo ali ogrejemo z izbrano pijačo v prijetni družbi.

Studenec na Kopanju
Studenec ne presahne niti v največji suši. Voda je pitna in ima po ljudskem izročilu celo zdravilno moč, predvsem za oči. Zavetnica studenčka je Lurška Mati božja, katere kip je v majhni kapelici nad njim.

O velikanu na Kopanju
O nastanku Kopanja se je med ljudmi ohranila zanimiva pripovedka. Na Limberku je svoj čas živel silen velikan. Nekoč je v jezi zgrabil vrh Limberka in ga vlekel po pobočju v dolino. Potem je omagal in pustil na sredi polja kepo kamenja in prsti. Tako je nastal Kopanj. Na Limberku se še vedno pozna, kje je velikan odlomil vrh. Tudi na njegovem pobočju so ostanki kamenja, ki so se odlomili, ko je vlekel vrh v dolino.

Pot po Radenskem polju
Vstopni točki na Radensko polje sta Grajski vrt Boštanj (Veliko Mlačevo) in Velika Račna (gasilski dom). Za lažje spoznavanje posameznih zanimivosti je postavljenih 11 informativnih tabel.

Grosupeljska pešpot proti Zavrhu
Kadar je teren razmočen ali celo zasnežen, se lahko ubere pot po markirani poti Grosupeljske pešpoti proti Zavrhu. V Slivnici nas ob cerkvi prvič pozdravi znak za Prešernovo pešpot , ki mu sledimo skozi vas in v gozd vse do znaka za lovsko kočo. Tu je tudi znak za pešpot, ki nas usmeri na razcepu levo in pridemo po utrjeni, precej široki makadamski poti v Predole.

Prešernova pot
Pot poteka od Grosuplja skozi Spodnjo Slivnico, čez Predole v Veliko Račno in se konča na Kopanju. Asfaltirana cesta se izmenjuje z makadamom in gozdno potjo. Vsako leto je na kulturni praznik 8. februarja organiziran pohod po Prešernovi poti. Na Kopanju je kulturni program z mašo.

Spomladanski in jesenski pohod po Radenskem polju
Območje Radenskega polja je naravni in kulturni biser, katerega biološka pestrost je posledica tisočletne interakcije narave in človeka. Razprostira se na dobrih štirih kvadratnih kilometrih na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji. Polje z vseh strani obdajajo strma gozdnata pobočja, le na severozahodnem obrobju je z ravninskim delom odprto v Grosupeljsko kotlino. Sredi polja se dvigata dva griča, na severu grič Boštanj in na jugu osamelec Kopanj, ki je najlepši primer osamelca dinarskih kraških polj v slovenskem merilu (Lampič in Smrekar, 1998, Topole 1998, Florjanc in Jernejc-Babič 1999). Leta 2012 je bilo širše območje Radenskega polja razglašeno za krajinski park.

Prireditev Fantje po polj gredo
Tradicionalni nastop ljudskih pevcev Zarja z gosti iz Slovenije in tujine se v Veliki Račni odvija jeseni.

Velikonočni sejem na Boštanju
Na velikonočnem sejmu si obiskovalci lahko ogledajo razstavo velikonočnih jedi, izdelovanje glinenih izdelkov, košar, cekarjev, zobotrebcev in oblancev, prikaz klepanja kos, izdelovanje velikonočnih butaric idr. Tudi za sladokusce je poskrbljeno z degustacijo velikonočne šunke in drugih mesnih izdelkov ter velikonočnega peciva.