Trim je simpatična, a v zadnjem času malce pozabljena rekreacija, ki se izvaja v največji telovadnici – naravi. Pravzaprav je čudno, da ob v zadnjem desetletju ob vse večji priljubljenosti predvsem teka in naraščanju števila ljudi, ki se aktivno ukvarjajo z rekreacijo (tudi v naravi), ni prišlo do večjega razmaha uporabe trim stez, od obnove nekdanjih stez do gradnje novih. Predvsem za nekdanje steze večkrat slišimo, da so problem lastniki zemljišč oziroma gozdov, ki da preprečujejo ureditev tistega, kar je včasih obstajalo in delovalo. Morda pa tudi rekreacija postaja vse bolj tekmovalna in ambiciozna, pač v skladu s hitrimi in divjimi časi, ki kar bežijo mimo nas.
Trim steze so se razmahnile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so je v Sloveniji razširil sistem vadbe v naravi. K zavedanju o pomembnosti vadbe in rekreacije ter k popularnosti trim stez so izdatno pripomogle vsakodnevne radijske oddaje za jutranjo telovadbo s telovadcem Tomažem, ki jih je vodil Stane Urek, in predvsem televizijske oddaje Mita Trefalta na slovenski RTV o trimu (Televizijski trimski test in Jugoslovanska trimska televizija).
Na trim stezi tečemo, skačemo, se vzpenjamo, dvigujemo bremena, delamo vaje za gibčnost in spretnost, izboljšamo ravnotežje. Vse naštete vaje nas primerno kondicijsko utrdijo ter krepijo in ohranjajo naše psihofizične in motorične sposobnosti. Trim steza je primerna za razvijanje vzdržljivosti in moči, zraven opravimo tudi nekaj razteznih vaj, vse skupaj pa predstavlja idealno kombinacijo za zdravo rekreacijo v naravi.
Le ena trim steza v Ljubljani je kljubovala času in novim (lastniškim) razmerjem in zanjo z lastnimi sredstvi zgledno skrbijo člani Športnega društva Zadvor. Trim steza Zadvor poteka od Brunarice Zadvor v Žabji vasi po pobočju Zadobrovškega hriba, ki predstavlja skrajni vzhodni krak Golovca, nad Podmolnikom med Orlami in Zadvorom. Postavljena je bila davnega leta 1975, dolga je 3,3 kilometra in ima 20 vadbenih postaj s pripomočki za vadbo in označevalnimi tablami. Naša pot bo v začetnem delu potekala neposredno po trim stezi, zato lahko v tem delu med hojo opravimo še vaje, ki so predlagane na vadbenih postajah.
Izhodišče današnje poti je Brunarica Zadvor , ki leži v gozdičku neposredno ob cesti Zadvor–Podmolnik v Žabji vasi. Parkirišče za avtomobile ob brunarici je sicer namenjeno samo gostom brunarice − a saj se boste na koncu tudi vi ustavili v njej in se okrepčali. Vse probleme s parkiranjem pa rešite, če se na pohod pripeljete z ekološko neoporečnim vozilom – kolesom.
V gozd na trim
Pot začnemo ob informacijski tabli za trim , in desno od nje krenemo v gozd. Potem ko prečkamo majhen potoček , pot zavije na levo navzgor, se dviguje do grebena in v nadaljevanju poteka po vršnem grebenu. Ves čas nas spremljajo zeleno bele oznake za trim stezo in vadbene postaje . Trasa je prijetno ravninska , prav nič naporna, jeseni pa nas obilje gob in kostanja kar samo zvabi globlje v gozd. Malce naprej od vadbenih postaj 13 in 14 se trim steza obrne v levo in nazaj, mi pa zavijemo na dobro uhojeno pot, ki teče po grebenu. Levo pod grebenom pridemo tudi do mesta, kjer je bila v začetku druge svetovne vojne ustanovljena Molniška četa, prva partizanska četa v Sloveniji, sestavljena iz svobodomiselnih prebivalcev Zadvora in Sostrega, ki so bili že pred vojno aktivni člani društva Svoboda.
Pot se celo malce spusti in ko pridemo do izrazitega razpotja , kjer gresta dve široki poti ena na levo in druga na desno, ožja potka pa naravnost navzgor, izberemo desno (po levi poti bi prišli na Orle).
Med Orlami in Urhom
Pot, po kateri hodimo, je neke vrste gozdni kolovoz in po obilnem dežju je hoja po njej otežena zaradi blata. Ves čas teče na približno enaki višini nad nekaterimi manjšimi grapam pod nami. Z leve strani se ji nato priključi pot, ki pride z Orl, in ko malce naprej zaslišimo hrup z bližnje avtoceste severno od Malenc, se na izrazitem platoju usmerimo na desno proti Dobrunjskemu hribu. Dobrunsjki in Zadobrovški hrib sta vzhodna kraka Golovca, hriba, ki včasih sploh ni bil pokrit z gozdom in je bil še v 19. stoletju popolnoma gol. Na njem je rasla le trava – od tudi ime Golovec. Konec 19. stoletja so začeli hrib sistematično pogozdovati in dobrih 100 let kasneje nihče ne verjame, da je gozd na Golovcu zasadil človek in da ne raste tu že od nekdaj.
Pot se zlagoma spušča, tudi v nekaterih usekih, kjer si raje izberite desne obhode, saj so v deževnem vremenu poti v usekih blatne, mokre in spolzke. Ko se zravna, sledi le še kratek sprehod do konca gozda, in že smo na sv. Urhu.
Sv. Urh
Sv. Urh je kraj žalostnoh spominov, saj je bil med 2. svetovno vojno prizorišče tragične bratomorne vojne. S časom se tudi najstrašnejši spomini zameglijo, vendar nas celotno spominsko območje opozarja: nikdar več!
Tik ob spomeniku zavijemo na desno na peščeno pot na robu spominskega prostora, speljano ob gozdnem robu pod cerkvijo do parkirišča in asfaltne dostopne ceste. Na cesti gremo na desno in navzdol in na prvem odcepu takoj spet na desno na makadamsko pot v dolino Konjščica.
Konjščica
Dolina Konjščica je prekrasna in spokojna dolina med Zadvorskim in Dobrunjskim hribom, z izjemnimi razgledi, ki so prijeten kontrast hoji skozi gozd, kjer ni veliko razglednih točk. Dolina je še neodkrito, mirno in lepo zatočišče na robu mesta. Zanesenjaki iz Športnega društva Zadvor vsako leto organizirajo Molniški tek po dolini Konjščica, ki v ta neokrnejni biser vzhodnega dela Ljubljane privabi mlado in staro.
Makadamska cesta poteka po robu doline ob vznožju Dobrunjskega hriba. Malo preden se dolina konča, ob živici zavijemo na levo in jo prečkamo po travniškem kolovozu. Na drugi strani doline, torej že ob vznožju Zadvorskega hriba, zavijemo na levo v gozd in hodimo nato po poti, ki teče neposredno po gozdnem robu ob dolini. Pot obide hrib in se kmalu spremeni v kolovoz oziroma dostopno cesto do hiš v Žabji vasi. Ko pridemo do glavne ceste, se usmerimo v desno – pozor, cesta nima pločnika! − in dve hiši naprej se vrnemo na izhodišče pri Brunarici Zadvor. Tik pred brunarico na desni strani si lahko ogledamo še visok spomenik domačinom, ubitim v drugi svetovni vojni, in padlim borcem NOV .