BESNIŠKA POT
Dolžina poti
29,4
Dolžina poti 29,4 km
Časovni obseg poti
09:30
Časovni obseg poti 09:30
Največja strmina vzpona[%]
11
Največja strmina vzpona: 11 %
Največja strmina spusta: 9 %
Povprečna strmina vzpona: 9 %
Dolžina vzponov nad 5%: 9,50 km
Najnižja točka poti: 283 m
Najvišja točka poti: 787 m
Višinska razlika: 1259 m
Poraba energije
9307
Poraba energije za moške: 9307 kJ (2223 kcal)
Poraba energije za ženske: 7637 kJ (1824 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Pohodniški čevlji
Kratek opis

Če se iz Ljubljane odpravite tja, kamor vas vabi jutranje sonce, vas že za prvim hribom čaka razgibana pohodna pot. Zanimiva je v vseh letnih časih, najbolj pa jeseni, ko je mogoče nabirati kostanj in pokušati domače sadje na kmetijah ob poti. Pot je primerna za vse, zahtevna pa je predvsem zaradi svoje dolžine. Sprehodite se po deželi na obeh straneh Sadne ceste med Javorom in Jančami, ne bo vam žal.

Potek

Sostro – Češnjica – Zagradišče – dolina potoka Besnice – Vnajnarje – Janče –Volavlje – Javor – Zagradišče – Češnjica –Sostro

Od Sostrega do Sadne ceste
Potovanje začnemo na parkirišču med cerkvijo sv. Lenarta , in gostilno Pri Kovaču v smeri Sadinje vasi. Na končni postaji mestnega avtobusa št. 13 se začne Kostanjeva pot , , ki se konča na Malem vrhu pri Prežganju. Do razcepa Besniške poti poteka po enaki trasi. Sedemdeset metrov od gostilne zavijemo z glavne ceste na levo. Pred zadnjo hišo zavijemo na gozdno pot. V senci dreves se takoj počutimo bolj sveže. Na prvem razpotju zavijemo desno na ožjo pot. Skozi kostanjev gozd se po južnem pobočju Tablarjevega hriba (387 m) povzpnemo do glavne ceste pod vasjo Češnjica . Pot nadaljujemo po asfaltu med sadovnjaki. Pozdravi nas kapelica . Na levi strani se odpira pogled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp . V vasi Češnjica se lahko ustavimo na kmetijah Mrkotovc in Snopičar . Pot nadaljujemo skozi vas, ki je takšna, kot da smo se vrnili v čase naših babic , . Na začetku Zagradišča se lahko spočijemo na klopci ob napajališču – izviru pitne vode . Mimo sadovnjakov in kmetij pridemo po makadamski cesti do vznožja Babne gore in jo obkrožimo po zahodni strani skozi prijetno senčnat gozd. Ko pridemo do asfaltirane ceste, smo se že povzpeli in se dobro ogreli. A to je šele začetek. Tu se ločimo od Kostanjeve poti in zavijemo levo na asfaltirano Sadno cesto. To je tudi točka, na kateri bomo končali krožno pot .

V dolino Besnice in na Vnajnarje
Spustimo se do sedla in pri zaselku Pečar zavijemo desno proti Besnici ter se spustimo v dolino . Na koncu makadama , skoraj že v dolini, zavijemo levo in na naslednjem križišču čez 150 metrov zopet levo na asfaltirano lokalno cesto, ki teče po dolini potoka Besnice. Čez slabih 400 metrov zavijemo desno , na asfaltno cesto in se vzpenjamo po njej proti Vnajnarjem . Oddahnemo si lahko na kmetiji Anderjac. Dobrih 200 metrov za kmetijo zavijemo s Sadne ceste levo na makadamsko pot. Pod križiščem si lahko ogledamo lepo urejeno plazišče . Streljaj naprej smo že na drugi tematski poti po teh hribih – Borovničevi poti –, ki teče od Podgrada do Janč. Po njej nadaljujemo proti Jančam . Spustimo se v gozd in vozimo pod krošnjami kostanjev. Na razpotju zavijemo desno in se povzpnemo po strmini do kmetije Jakopič, kjer imajo v bližini urejeno mizo s klopcami za počitek. Mogoče pa je že čas za prvo malico? Po pobočni makadamski cesti skozi gozd pridemo zopet na asfalt . Na križišču je označen odcep za kmetijo Jožman . Krenemo desno po asfaltu mimo travnikov do gozda, kjer gremo levo po Borovničevi poti skozi kostanjev gozd vse do domačije Kostevc , . Tu si lahko spočijemo pod urejenim nadstreškom in občudujemo lep cvetlični vrtiček . Malo naprej je na grebenu v bližini lovske opazovalnice urejen prostor za počitek s čudovitim razgledom na Vnajnarje in Ljubljansko kotlino s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju . Sedaj smo že kar visoko, razgledi postajajo vse lepši in do Janč ni več daleč.

Naprej proti Jančam
Po Borovničevi poti se peljemo mimo kmetij Črnivec in Balant , , . Približno 100 metrov naprej od kmetije Balant kaže smerokaz levo v gozd . Ta del poti je že zaraščen, ker vsi hodijo po novi strmi poti, zgrajeni zaradi gradnje železne konstrukcije električnega daljnovoda. Na prvem zavoju nad oboro s kozami zavijemo levo. Na naslednjem zavoju z lepim pogledom na prehojeno pot zavijemo v gozd po označeni poti čez 710 metrov visok hrib Zavrh. Ker je pot zelo strma, smo potrebni počitka. Uživamo v paši za oči, noge bodo pa že preživele. Ko pridemo iz gozda, nadaljujemo pot po asfaltu mimo osnovne šole, vrtca in kapelice sv. Miklavža do Janč . Še malo, pa bomo dosegli najvišjo točko naše poti. Na levo stoji Planinski dom Janče , . Z Janč (794 m) se odpirajo čudoviti razgledi na slovenske gore in hribovja . Lep je pogled na Ljubljansko kotlino in na drugo stran proti Trebeljevem . V planinskem domu se lahko okrepčamo z različnimi dobrotami. Malico smo si pošteno zaslužili. To je najvišja točka našega potovanja in za nami je približno polovici poti. Na Janče vodijo tudi druge planinske poti, zato izberimo pravo za naprej. Spustimo se do župnišča, ki stoji pri cerkvi sv. Miklavža . V smeri proti Trebeljevemu in Obolnemu se po označeni planinski poti skozi gozd spustimo proti Volavju .

Skozi Volavje do doline potoka Besnice
Spuščamo se po gozdu in na razpotju dvakrat zavijemo levo. Pred križiščem s transformatorjem pridemo na asfaltirano cesto in se začnemo vzpenjati proti Volavju. (Saj ni nihče rekel, da bo šlo od Janč le še navzdol!) Besniška pot ni klasična planinska pot, prej razgibana pohodna pot. Zopet smo na Sadni cesti. Na levo se odpira pogled na Posavsko hribovje. V lepem vremenu se vidi Kum (1220 m). Na začetku vasi Volavje se cesta prekucne preko hriba . Pred središčem vasi zavijemo z asfaltne ceste ostro desno na markirano pot , . Po vijugasti, v zadnjem delu tudi serpentinasti poti se skozi gozd, mimo travnikov in sadovnjakov spustimo do Zgornje Besnice . Ko pridemo do glavne ceste, zavijemo desno in že čez 50 metrov se začne strm vzpon po asfaltni cesti proti Javorju. To je zadnji hud vzpon na današnji poti. Noge so verjetno že malce težke.

Čez greben Javorskega vrha
Na odcepu za Ravno Brdo znova pridemo na Kostanjevo pot. Na križišču v Javorju zavijemo ostro desno na prednostno cesto . Že po nekaj zavojih smo dosegli razgledni greben Javorskega vrha , . Odpre se razgled na celotno Ljubljansko kotlino in okoliško hribovje. Zdaj vozimo po grebenski valoviti asfaltni cesti mimo zaselkov in posameznih kmetij. Levo spodaj vidimo cerkev sv. Ane v središču Javorja . Kostanjeva pot nas pripelje mimo Doma radioamaterjev pod Žagarskim vrhom (627 m) . Dom ni stalno odprt, na klopeh pa si lahko malce odpočijemo. Nato se začne spust po grebenu proti Babni gori. Ko pridemo na križišče pod Babno goro, smo na koncu krožne poti . Zavijemo levo in se po isti poti, po kateri smo začeli, vrnemo skozi Zagradišče in Češnjico do izhodišča v Sostrem. Lepo je bilo. Izkoristili smo dan In želimo si čim več takšnih.

Češnjice
Razloženo naselje, kjer se čuti in opazi utrip sodobnega časa, čeprav so posamezna gospodarska poslopja obdržala podobo iz časov naših prednikov , .

Zagradišče
Na začetku vasi je lepo obnovljeno nekdanje vaško napajališče za živino , kjer si lahko na počivališču malce oddahnemo.

Besnica
V dolini potoka Besnica lahko v poletnem času, ko cvetijo okoliški kostanjevi gozdovi, vidimo številne mobilne čebelnjake .

Vnajnarje
Hribovsko naselje s samotnimi kmetijami na prisojnem pobočju nad dolino potoka Besnica. Kar nekaj kmetij nudi domače izdelke obiskovalcem.

Janče
Sredi vasi je cerkev sv. Miklavža , prvič omenjena leta 1526. Poleg cerkve je lepo urejeno vaško pokopališče, kjer se zmeraj najde kaj zanimivega. Z Janč (794 m), ki ležijo skoraj na sredi Slovenije in so najvišje ležeči kraj v bližnji okolici, je lep razgled na vse slovenske gore in hribovja – od Triglava in Kamniških planin do Dolenjske .

Javor
Razloženo naselje po pobočjih Javorskega vrha, ki obsega več zaselkov. Kraj se omenja že od leta 1252, cerkev sv. Ane pa od leta 1526. Sedanja cerkev je bila zgrajena v začetku prejšnjega stoletja .

Domačija Mrkotovc
Prodaja jagod, češenj, breskev, jabolk, hrušk, sliv.

Domačija Snopičar
Prodajajo češnje, jagode, hruške, slive, jabolka in zelenjavo.

Domačija Anderjac
Prodaja jagod, češenj, starih sort jabolk, jabolčnega soka in kisa, žganja, jajc, kruha, potice.

Kmetija Jakopič
Prodaja jagod, jabolk, jabolčnega kisa, žganja, likerja, marmelade, jabolčnega soka, adventnih venčkov, suhih klobas.

Kmetija Jožman
Prodaja jagod, žganja, gob, jajc.

Domačija Kostevc
Prodaja jagod, hrušk, sliv, malin, češenj, žganja, mošta, likerja, kostanja.

Kmetija Črnivec
Prodaja jagod, vinogradniških breskev, češenj, jajc, žganja in likerja, suhomesnatih izdelkov.

Kmetija Balant
Prodaja češenj, jagod, hrušk, sliv, jabolk in zelenjave.

Planinski dom na Jančah
Popotniki se v planinskem domu lahko vsak dan okrepčamo, v hladnejših mesecih pa se pri krušni peči tudi malce pogrejemo ali si posušimo mokro obleko in obutev. Na dvorišču so igrala za otroke. V domu je 25 ležišč.

Kako je nastala Sadna cesta med Javorom in Jančami?
Na pobudo krajanov in ob sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Mestne občine Ljubljana (tedaj še Občine Moste-Polje) so v letu 1993 na območju doline Besnice in Janč začeli uvajati projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi).
S skupnimi močmi so do danes uredili 500 hektarjev pašnikov, 30 hektarjev sodobnih nasadov za integrirano pridelavo sadja (jagode, jablane, hruške, češnje, slive, breskve, orehi, kostanj ...), izpeljali projekt revitalizacije travniških nasadov in vrtov, uredili 11 vodnih zajetij, namenjenih namakanju sadnega drevja in jagodičevja.
V letu 1994 je bil urejen prireditveni prostor na Jančah z otroškim igriščem in Jagodožerom (igralom, narejenim po zgodbi o Deželi jagod), kjer danes potekajo Jagodne in Kostanjeve nedelje.
Kmetje so se organizirali v turistično društvo, prek katerega danes potekajo vse aktivnosti na Sadni cesti. Prodaja poteka tudi na domu, kjer kmetje odprtih rok sprejmejo vsakega popotnika in mu ponudijo različne kmetijske pridelke in druge izdelke, od jabolk in kruha do brezalkoholnih in alkoholnih pijač.

Od kdaj rastejo jagode na Jančah?
Pred tako davnimi časi, da se jih ne spominjajo niti najstarejši, so se v dolini Besnice in po hribih, ki jo obdajajo, dogajale nadvse čudne in sila zanimive stvari. Vse se je začelo, ko se je v kraje, o katerih je govora, vrnil Feliks polplemeniti Vnajnarski. Bil je iznajdljiv in premeten, a tudi dobrega srca in prijaznega značaja. Sčasoma si je pridobil spoštovanje svojih sovaščanov. Njegovo ponašanje s plemiškim poreklom pa je šlo v nos ljubljanski gospodi, zato so ga ob prvi priložnosti obtožili kraje in razbojništva ter ga obsodili. Dolga leta ni bilo o njem ne duha ne sluha. V dolini Besnice se je spet pojavil na stara leta. Izvedel je, da je v domačih krajih zapustil hčerko, ki se je rodila kmalu zatem, ko so ga odgnali. Vse, kar mu je ostalo od njegovih dolgih in razburljivih potovanj po vseh morjih sveta, so bila semena jagod z Velikonočnih otokov. Tik pred smrtjo jih je podaril hčeri in njenemu možu. Povedal jima je, da bodo semena rasla le, če jih bo posejala njuna roka ob polni luni na jasnem nebu. Od tistih časov rastejo na Jančah jagode.

Vsaj polovica poti poteka po asfaltiranih cestah, ki niso preveč prometne. Vendar pa previdnost in hoja po levi strani nista odveč.
Za lažjo hojo priporočamo uporabo pohodnih palic.

Planinski dom na Jančah gosti številne pohodnike med že tradicionalnimi, vsakoletnimi prireditvami, kot sta Praznik jagod in Kostanjeva nedelja. Kontaktni osebi: Srečko Birk (041 503 964) in Lili Maren (041 233 823); TD Besnica-Janče.

Kostanjeva nedelja (prvo, drugo in tretjo nedeljo v oktobru)
Domače dobrote, pečen kostanj, sveže stisnjen jabolčni sok, slaščice, kulinarična ponudba, razstava del udeležencev slikarske kolonije Ex-tempore, prikaz žganjekuhe in drugih kmečkih opravil. Prireditev spremljata zabavni program in bogata kulinarična ponudba. Otroci se lahko igrajo na Jagodnem igrišču in na Jagodožeru ali iščejo skriti zaklad.

Jagodna nedelja (prvo in drugo nedeljo v juniju)
Prodaja jagod, slaščic iz jagod, domačega likerja in žganja, razstava domačih dobrot, kulinarična ponudba in zabavni program, predstavitev tujih in domačih turističnih društev, ki so vključena v sorodne programe razvoja podeželja. Otroci se lahko igrajo na Jagodnem igrišču in Jagodožeru.