SAVA IV
Dolžina poti
11,2
Dolžina poti 11,2 km
Časovni obseg poti
02:00
Časovni obseg poti 02:00
Največja strmina vzpona[%]
3
Največja strmina vzpona: 3 %
Največja strmina spusta: 3 %
Povprečna strmina vzpona: 2 %
Dolžina vzponov nad 5%: 0,30 km
Najnižja točka poti: 289 m
Najvišja točka poti: 273 m
Višinska razlika: 79 m
Poraba energije
1959
Poraba energije za moške: 1959 kJ (468 kcal)
Poraba energije za ženske: 1608 kJ (384 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Pohodniški čevlji
Kratek opis

Ravninska krožna pot vodi po levem in desnem bregu Save, omogoča doživljanje reke v vsakem letnem času in nas pripelje do še neodkritih kotičkov obvodnega prostora.
Ob poti se izmenjujejo vodno okolje, gozdne, travniške in njivske površine ter rekreativni urbani prostor. Trasa v glavnem poteka po poljskih poteh, kolovozih in makadamu in je odmaknjena od naselij.
Po izrazitejših deževjih je treba računati s težjimi razmerami – poti so pogosto delno poplavljene, predvsem na severni strani Save v bližini snebrskega mostu. Pot na tem delu je primerna le v suhem vremenu.
Svetujemo vam, da na osrednjem delu trase, ki teče preko Jarškega proda, zaradi zahtevnejše orientacije in prepletanja številnih poti natančno sledite zemljevidu ali opisu.

Potek

RIC Sava – Obrije – Poljske poti ob Savi – Sneberje - sneberski most – poljske poti na Jarškem produ in Tomačevskem produ – most črnuške vpadnice – Tomačevo – RIC Sava

Začetek poti v Rekreacijsko-izobraževalnem centru Sava (RIC)
Začnemo na parkirišču Rekreacijsko izobraževalnega centra Sava. Napotimo se mimo malega živalskega vrta in otroškega igrišča do zapornice, ki označuje konec 1200 metrov dolge vzorčne prešpoti, kolesarske steze in konjeniške poti med Tomačevim in Rekreacijsko- izobraževalnim centrom Sava. Tu zavijemo na pot, ki sledi toku reke Save.

Mimo konjskih izpustov do kinološkega vadbišča
Po kolovozu prispemo do konjskih izpustov. Ob prvi ogradi zavijemo na levo in sledimo poti skozi območje. Konjski izpusti kmalu ostanejo za nami, pred nami se pa že pojavijo kmetijske površine in objekti na severnih obronkih Obrij. Na prvem križišču, kjer ena pot vodi proti Obrijam, gremo naravnost naprej. Na drugem križišču, ob stanovanjski brunarici, zavijemo na makadamsko pot, po kateri pridemo do športnega parka NK Šmartno. Kolesarimo ob ograji nogometnega igrišča in se počasi približujemo Savi. Na tem delu po obilnejših deževjih večkrat naletimo na velike luže, ki pa se jim lahko izognemo, če gremo čez travnik ob kolovozu. Kmalu pridemo do križišča, kjer ena pot zavije levo navzdol proti bližnji rečni plaži, vendar gremo mi na desno po kolovozni poti mimo njiv in skozi »gozdič« japonskega dresnika . Tudi tu lahko po izdatnejšem deževju nastanejo večje luže, le da je prostora za izogibanje na tem mestu precej manj in moramo biti kar spretni, da se jim izognemo. Ob naši poti se nahaja vadbeni poligon Športnega kinološkega društva Krim , kjer si mimogrede lahko ogledamo spretnosti šolanih psov. Vožnjo nadaljujemo po makadamu ob robu večjega travnika , mimo manjšega rekreacijskega centra in nato po kolovozu proti snebrskem mostu, kjer bomo prečkali Savo.

Proti mostu čez Savo
Na tem delu kolovoz poteka tik ob savskem bregu . Pred mostom, na manjši vzpetini desno od naše poti, stoji spomenik žrtvam narodnoosvobodilne vojne . Po betonskih stopnicah se povzpnemo na glavno cesto in po pločniku prečkamo Savo . Z mostu nam pogled seže preko Save proti jugu vse do Krima , na vzhodu pa lahko vidimo sosednji avtocestni most .

Na severni strani Save
Pot nadaljujemo po pločniku glavne ceste in po približno 350 metrih pridemo do križišča, kjer raste visoko drevo . Zavijemo na levo na pot, ki gre po klancu navzdol in nas pripelje na savski breg. Pod mostom glavne ceste zavijemo na desno na obrežno gozdno pot. Tu pa po močnejšem deževju naletimo na problem. Dobrega pol kilometra poti je praktično poplavljenega, zato je neprehoden , . Če želimo prečiti ta del poti, so edina rešitev gumijasti škornji v nahrbtniku ali pa izbira primernejšega časa za izlet. Trasa se nato oddalji od Savskega brega in obrežnega gozda, se nadaljuje s kolovozom in se počasi vzpne do njiv in travnikov na Jarškem produ.

Prek Jarškega in Tomačevskega proda
Kolovoz v krajšem loku zavije nazaj proti vzhodu, a le do prvega križišča, kjer zavijemo na levo pot, ki vodi proti zahodu. Desna vodi proti bližnji kmetiji in nazaj proti glavni cesti. To je lahko nadomestna pot, kadar so poti ob Savi poplavljene. Na levi strani nam pogled preko njiv sega do gozdnih območij ob Savi , na desni pa vse do tovarne Belinka v Šentjakobu . Po dobrih 500 metrih vijugastega kolovoza pridemo ob manjšem gozdičku do križišča. Tu zavijemo na levo proti Savi in ob južnem robu gozdička desno proti zahodu. Po približno 600 metrih v glavnem ravnega makadama pot zavije pravokotno proti objektom ob Brnčičevi cesti, mi pa gremo naravnost na poljsko pot . Sedaj je treba zaradi zahtevnejše orientacije in prepletanja številnih poti natančno slediti zemljevidu ali opisu. Po 250 metrih hoje po poljski poti zavijemo na levo na slab kolovoz iz smeri Brnčičeve ceste, ki nato poteka po nasipu proti jugozahodu . Po dobrih 200 metrih pridemo do roba nasipa. Pogled z nasipa je tak, kot da bi bili na vrhu manjše skakalnice . Po strmem in spolzkem kolovozu se spustimo v »dolino«, prečkamo široko makadamsko pot in gremo nato naprej naravnost po makadamu, ki po dobrih 100 metrih zavije v desno. Orientacijsko najbolj zahteven del poti je zdaj za nami. Ob poti se zdaj pojavijo borovci . Po 150 metrih pridemo do križišča makadamskih poti, kjer zavijemo na levo proti Savi. Po makadamski poti kmalu dosežemo savski breg , od koder se nam spet odpre pogled na reko. Sedaj zavijemo na desno na senčno obrežno pot . Nenadoma zagledamo prelepo prodnato plažo ob Savi , ki je kot ustvarjena za sproščen počitek, razgledovanje ali celo skok v vodo. Takih mest je na reki kar precej. Vsak si lahko najde svoj prostorček za počitek in uživanje v . Od tu se nam odpre pogled na vzhodni del rečnega otoka . Ko nadaljujemo pot skozi obrežni gozd, kmalu pridemo na razgleden obalni plato, od koder vidimo veliko prodišče pred rečnim otokom. Zatem nadaljujemo vožnjo ob Savi, čez približno 150 metrov pa zavijemo proti severu do ceste ob vodarni Jarški prod. Pred nami se prikaže velik travnik in za trenutek se nam odpre lep pogled na Planjavo in Ojstrico v Kamniških Alpah . Po kolovozu ob južnem robu travnika kolesarimo skozi gozd ob Savi vse do mostu črnuške vpadnice , kjer ponovno prečkamo Savo. Z mostu nam seže pogled od savskih brzic, preko blokov stanovanjskih sosesk na Ježici vse do Polhograjskih Dolomitov .
Na južnem bregu Save se spustimo pod most črnuške vpadnice in po novi pešpoti nadaljujemo pot proti našemu izhodišču. Ker je ob pešpoti urejena tudi konjeniška pot, bomo morda srečali kakšnega jezdeca . Na desni strani zagledamo bele ograde konjskih izpustov , . Kmalu nato pridemo do izhodišča naše 11 kilometrov dolge poti. Ker v neposredni bližini ni nobene okrepčevalnice, lahko posedimo na kateri od številnih klopi v okolici in se okrepčamo s hrano in pijačo, ki smo ju prinesli s seboj, ali preprosto gremo kam drugam.

Sava
Sava predstavlja ekološko izredno pomembno območje, ki veliko prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Obrežni pas s prodišči, otoki ter obrežnimi poplavnimi gozdovi se pojavlja boj ali manj strnjeno vzdolž celotnega toka reke Save do naselja Sava (pri Litiji), kjer reka vstopi v sotesko. V Savi živi 28 vrst rib (od tega sedem zavarovanih) in devet vrst dvoživk (vse so zavarovane). Pomembna je za preko sto vrst ptic gnezdilk. Je tudi prezimovališče in/ali selitvena pot za veliko vrst rac, ponirkov, gosi, čapelj , ter drugih vodnih ptic.

Vegetacija na obsavskih prodiščih
V rahlem okljuku Save je na njenem levem bregu južno od Črnuč in Šentjakoba nastal zanimiv mozaik travniških in gozdnih združb, ki se je razvil na nekdanjih savskih prodiščih. Sestavljajo ga različne združbe, vse od najmlajših pionirskih združb zeli tik ob Savi preko različnih oblik polsuhih travniških združb do grmišč in različnih tipov gozda vključno s klimaksnimi sestoji hrastovega gabrovja. Kljub neposredni bližini urbanih središč je narava na tem območju presenetljivo dobro ohranjena. Obsavska prodišča z dobro ohranjeno naravno in polnaravno vegetacijo, ki jo v razmeroma ugodnem stanju vzdržuje tradicionalna raba, so odlična naravoslovna učilnica v neposredni bližini Ljubljane. Zato je njihovo ohranjanje toliko bolj pomembno, saj lahko služijo kot poskusni poligon za metode trajnostnega vzdrževanja, hkrati pa so kot učni in vzgojni objekt na dosegu prebivalcem mesta in primestnih naselij. Pomen ohranjanja trajnostne rabe obsavskih prodišč je toliko večji, ker ležijo najpomembnejša zajetja pitne vode na tem območju prav v prodnatih globinah pod Savo.

Vodarna Jarški prod
Vodarna Jarški prod, četrta vodarna centralnega ljubljanskega vodovodnega sistema je začela obratovati leta 1982 in je edina vodarna na levem bregu Save. Nahaja se tik ob naši poti južno od industrijske cone ob Brnčičevi ulici na območju nekdanjih prodišč reke Save. Vodarna Jarški prod spada med pomembnejše vodne vire za oskrbo Ljubljane in je dolgoročno perspektivna za vodooskrbo Ljubljane, saj razpoložljiva količina podtalnice omogoča izdatno črpanje pitne vode.
Žal pa je to vodozbirno območje zaradi gostote poselitve, prometa, industrije, kmetovanja in vrtičkarstva v neposredni bližini dokaj obremenjeno. Na območju Jarškega proda je razsuta tudi izjemno velika količina odpadkov iz nelegalnih odlagališč. Očitno bo moralo preteči še nekaj Save, da bodo ljudje začeli odgovorno ravnati z naravo in vodnimi viri.
pri vsakodnevnih o
Spomenik žrtvam NOB v Sneberjah
V večjo skalo je vdelana kovinska plošča z imeni sodelavcev OF, ki so jih med NOB v bližini pobili pripadniki Črne roke. Spomenik je bil odkrit 1955, na sedanjo lokacijo je bil prestavljen leta 1979. Zdaj stoji na desnem bregu Save ob Snebrskem mostu in je vpisan v register kulturne dediščine Slovenije.

Rekreacijsko-izobraževalni center Sava
Območje ob Savi pri Tomačevem, ki so ga še do nedavnega zaznamovali barakarska naselja, črne gradnje in kopice navadnih in gradbenih odpadkov, se sedaj spreminja v prostor za druženje, rekreacijo in tudi izobraževanje. Center poleg kolesarske poti in pešpoti ter konjeniške poti, dolge približno 1200 metrov, obsega še veliko otroško igrišče z igrali, malo živalsko farmo, konjeniške izpuste, manežo in urejene prostore za piknike.
Posebna pozornost je namenjena otrokom. Rekreativni in izobraževalni del za otroke je umeščen v bližino konjeniškega centra. Mentorji iz konjeniškega centra otrokom omogočajo spoznavanje konj in drugih živali, ki živijo na živalski farmi, jih učijo o vzgoji in reji ter o zdravem in naravnem načinu življenja.
Ureditev rekreacijsko izobraževalnega centra Sava sta sofinancirala Mestna občina Ljubljana in Evropski sklad za regionalni razvoj.
Projekt ureditve območij ob Savi se ne bo ustavil na Tomačevem. V Mestni občini Ljubljana si prizadevajo, da bi k urejevanju nabrežij Save pritegnili tudi druge občine ob reki, in to od izvira do državne meje. Skladno s to vizijo bi vse obsavske občine do slovensko-hrvaške meje povezovala skupna kolesarska pot oziroma pešpot.

Športni park NK Šmartno
V nogometni šoli NK Šmartno v idiličnem okolju športnega parka Šmartno na obrobju Ljubljane poteka vadba mladih nogometašev pod strokovnim vodstvom trenerjev in vzgojiteljev. V športnem parku NK Šmartno so nogometna igrišča z naravno travo in urejenimi garderobami, kjer je veliko možnosti tako za nemoten razvoj športnega načina življenja kakor tudi za vzgojo mladine za vestno in pošteno delo ter navajanja na dobre medsebojne odnose.

Kinološko društvo Krim
Kinološko društvo Krim je bilo ustanovljeno leta 1980. Njegov osnovni namen je šolanje psov in izobraževanje njihovih skrbnikov. Z leti so se dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo v kinološkem društvu, in področja, ki jih pokrivajo s svojim delom, močno razširila. Društvo organizira tečaje osnovnega šolanja psov, tečaje kinoloških športov (agility, rally obedience, flyball), tečaje za reševalne pse, imajo tudi skupino za nastope.

 

Pizzerija Boccacio v Šentjakobu
Gostilna in pizzerija neposredno ob glavni cesti med Sneberjami in Šentjakobom.

Gostilna Pečnikar v Šentjakobu
V Šentjakobu, ob cesti Ljubljana–Litija (če naredimo majhen ovinek z naše poti), se lahko okrepčamo v gostilni Pečnikar, ki je klasična slovenska gostilna z odlično ponudbo pečenega mesa po goveji juhi.

 

Družinsko-šolski maraton Franja
Vsako leto v juniju pripravijo družinsko-šolski maraton Franja, ki je namenjen družinam z otroki, šolski mladini ter kolesarjem začetnikom. Proga je dolga 28 kilometrov, je nezahtevna, brez vzponov in poteka ob popolni zapori cest. Pot vodi od BTC Cityja skozi Šmartno ob Savi in Sneberje proti Šentjakobu in Dolu, gre od tam proti Dolskemu in se nato vrne nazaj na izhodišče.