Pohodništvo

Pot ob žici je edinstven kulturni spomenik. Urejena peščena sprehajalna in rekreacijska pot sklenjena vodi okrog celotnega mesta, teče pa po področju, kjer je med drugo svetovno vojno, od leta 1942, mesto obdajala bodeča žica. Pohod po 35 km dolgi Poti bo udeležence vodil po progah različnih dolžin.

Na pohod se bo, kot vsako leto, mogoče odpraviti z različnih startnih mest v vseh predelih Ljubljane.

Start Pohoda: različne lokacije, od 6.00 do 8.00
Start Teka trojk: Stritarjeva ulica. Tek na 29 km: ob 9.30; tek na 12 km: ob 9.00.
Zaključna prireditev: Kongresni trg, 10.30-13.30.

Več informacij: www.pohod.si

Evropska pešpot, katere del trase poteka tudi skozi občino Grosuplje, mimo Županove jame, letos praznuje 40 let. V soboto, 25. aprila, bo ta obletnica zaznamovana še z enim jubilejnim dogodkom – 10. pohodom iz Grosupljega k Županovi jami po trasi E6.

Dogodek je poseben, ker združuje prijetno pohodno pot (osem km v eno smer) s spoznavanjem zgodovine, kulture in kraškega podzemlja. Pohodniki bodo lahko v spremstvu vodnika obiskali  Tabor Cerovo, z obzidjem utrjeno cerkev, ki sodi med najbolje ohranjene pomnike nemirnih časov v obdobju turških vpadov. Druga zanimivost je obisk Županove jame, najlepše podzemeljske jame na dolenjskem krasu, ki se razteza v sedmih podzemnih dvoranah.

Pot je lahka, primerna tudi za družine z otroci. Svetujemo primerna pohodniška oblačila in obutev, posebej za obisk Županove jame, kjer je 9,5 °C. Pričetek pohoda je ob 8.00 na železniški postaji Grosuplje.

Med prvomajskimi prazniki bo Županova jama odprta vsak dan

Od sobote, 25. aprila, do nedelje, 3. maja bo Županova jama za obiskovalce odprta vsak dan ob 15. uri.

Več informacij na www.zupanovajama.si.

Foto: Marjan Trobec

Planinski vestnik je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšel 8. februarja 1895. Med prvimi je spremljal je postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, prve koče na Kredarici, poročal o odprtju prvih planinskih poti v visokogorje in pozneje objavljal novice in reportaže o uspehih plezalcev doma in v tujini.

V počastitev častitljive obletnice so v soboto, 18. aprila, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, odprli razstavo o njegovi zgodovini.

Več o reviji si lahko preberete tukaj www.pzs.si.

Dr. Petra Zupet, dr. med., direktorica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, predavateljica na Univerzi na Primorskem in članica Gorske reševalne zveze Slovenije, je za člane Planinske zveze Slovenije in ostale zdajšnje in bodoče ljubitelje nižjih in višjih planin in vrhov, napisala nekaj spodbud. Objavljamo krajši izsek, ostalo pa si preberite na www.pzs.si.

"Kronične nenalezljive bolezni, med katerimi so najpogostejše srčno-žilne, rakaste, sladkorna bolezen tipa 2, različne bolezni dihal in osteoartritis, so osrednji problem javnega zdravja. Letni stroški zdravljenja so ocenjeni na trilijone dolarjev. V povezavi s temi boleznimi, ki so v preteklosti veljale za bolezni starejše populacije, letno umre vsaj 36 milijonov ljudi. V današnjem času pa se zaradi spremenjenega načina življenja z vse manj telesne aktivnosti in vedno več stresa pogosto pojavljajo pri vse mlajših ljudeh. Skupna smrtnost telesno neaktivnih ljudi je večja za 20 do 30 odstotkov. Torej lahko na tem področju pomagamo tako, da planinstvo vključimo v sistem za preprečevanje in zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni – pri otrocih, starših, starih starših, tetah, stricih, prijateljih in znancih vseh starosti.

Planinstvo je oblika telesne aktivnosti, ki je zelo primerna za preprečevanje ali zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni. Planinstvo je lahko dostopno vsakomur, le odločiti se je potrebno in k temu spodbuditi tudi druge okoli nas. Planinstvo je vzdržljivostna oblika rekreacije, pri kateri nezavedno krepimo tudi nekatere druge motorične sposobnosti, kot so moč, ravnotežje in koordinacija. Če pa nas je strah, da bi si s to aktivnostjo lahko škodili, ker še nimamo izkušenj, bo najbolje, da si na spletni strani Evropskega združenja za medicino športa[1] pogledamo konkretna priporočila za telesno vadbo pri določeni vrsti bolezni ali pa natisnemo obrazec[2] in ga nesemo zdravniku. Ta bo ocenil našo psihofizično kondicijo in zdravstveno stanje in nam bo na tej osnovi predpisal, koliko, kolikokrat, kako intenzivno itd. naj vadimo, da si s tem ne bomo delali škode."

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, slovenske ljubitelje gora razveseljuje že 120 let. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža je skupaj s prvimi bralci prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta.

V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

Ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni. Razstava ob 120-letnici Planinskega vestnika slikovito in s poudarkom na današnji vsebini prikazuje dejavnost revije, njen pomen in poslanstvo. V pritličju Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani je razstava na ogled do 31. marca 2015.

Več o Planinskem vestniku preberite na www.planinskivestnik.com (Manca Čujež, PZS)

V register Planinske zveze Slovenije je vpisanih 178 koč, zavetišč in bivakov, od tega pa jih seveda manjšina stoji na ozemlju Osrednje Slovenije. Mimo njih vodi 1661 planinskih poti. Lansko planinsko sezono je močno okrnilo vremensko muhasto poletje, ki je zdesetkalo obisk gora, zato je bila sezona zelo nezavidljiva za lastnike in upravljavce planinskih koč. Kot je v oceni sezone na planinskih kočah v letu 2014. "Še ene tako slabe sezone kot lani si društva in upravljavci koč preprosto ne morejo več zamisliti, zato je za letošnjo sezono želja vseh, da bi bilo vreme prijaznejše", je izpostavil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič in v želji, da bi poslovne smernice v planinskih kočah letos kazale pozitivneje, predstavil usmeritve poslovanja planinskih koč v letu 2015: »Sredstva, ki jih društva ustvarjajo s prometom, so edini vir, da pokrijejo vse stroške s kadrom, vzdrževanjem, obnovami, vse zahtevnejši pa so tudi zakonski predpisi, ki ne dopuščajo odstopanj, kar je prav, povzroča pa težave. Na uspešno poslovanje koč vpliva več različnih dejavnikov. Predvsem je pomembno, da bodo društva uspela zagotoviti kader, ki bo dobro upravljal postojanke in tako prispeval k uspešnejši sezoni – predvsem, da bodo uspeli zagotovili dobro ponudbo, da bodo prijazni, da bo notranjost koče ponudila domačnost, da bodo znali posredovati informacije o okoliških turah, planinskih poteh in različnih zanimivostih.« Gospodarska komisija PZS nima namenskih sredstev, da bi društvom pomagala v tako poslovno slabih sezonah, kot je bila pretekla, prispeva pa z različnimi akcijami in projekti, predvsem prek svetovalne pisarne za investicije in ekološke sanacije. Posebno pozornost si zaslužita projekta Okolju prijazna planinska koča, katerega cilj je zagotavljanje do okolja prijaznega in energetsko učinkovitega upravljanja koč, in Družinam prijazna planinska koča z željo privabiti na planinske koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo kar najbolje počutili in se zato radi vračali. Do zdaj je PZS za prvi projekt podelila 16 certifikatov in za drugega 15 certifikatov.

Pomembno približevanje obiskovalcem gora – tako domačim kot tujim, tako planincem kot turistom – je tudi informiranje. Priljubljenemu brezplačnemu letaku planinskih koč v Julijskih Alpah se je pred kratkim pridružil še letak planinskih koč v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Njun namen je informiranje čim širše baze obiskovalcev gora in izletnikov, ki zahajajo v naravo, prinašata pa podatke o kočah, prenočitvenih kapacitetah in kontaktne podatke, QR-kodo vseh predstavljenih koč in napotila PZS, dobiti ju je mogoče na turističnoinformacijskih centrih in planinskih kočah, tako v slovenskem kot angleškem jeziku, v prihodnje pa nameravamo z letaki pokriti še preostalo Slovenijo.

Več o delovanju koč preberite na www.pzs.si.

Manca Čujež, Planinska zveza Slovenije

Posledice decembrskega vremena se čutijo in vidijo še danes: odsek planinske poti med Legastjo in Lužarjem, na poti proti Mihelčičevem domu na Govejku, je namreč že od tedaj močno poškodovan, na določenih delih pa je pot tudi uničena, prehod pa ovira tudi podrto drevje, tako da je pot neprehodna in posledično do nadaljnega ZAPRTA! Ostale poti do Mihilčičevega doma na Govejku so odprte. (PZS)

Stanje planinskih pooti, ki jih prostovoljno urejajo slovenski markacisti, spremljate lahko preko strani stanje-poti.pzs.si.

Mestna občina Ljubljana vsako leto iz proračuna del sredstev zagotovi tudi za spodbujanje planinstva in varno hojo po hribih, k tej vsoti, pa ga preko Športne zveze Ljubljane, nekaj primakne tudi Fundacija za šport. Rezultat sta dva tečaja gorništva in kar dvanajst pohodov v sredogorje in visokogorje, ki jih za (tudi za) nečlane prirejajo Gorska reševalna služba – društvo Ljubljana ter ljubljanska planinska društva (RTV Ljubljana, Drago Bregar, Mercator, Iskra ter Pošte in Telekoma Ljubljana).

Tečaja bosta maja in decembra, med pohodi pa jih je pred vami še enajst. Od februarja se bodo po vrsti zvrstili: S pustom po Koprskem, Kozlek in Sviščaki, Šentviška planota, Lovrenška jezera, Ermanovec, po Fužinskih planinah boste julija lahko hodili na Bregarjevem pohodu, najvišji cilj bo zamejski Montaž, v jesenskih mesecih boste osvojili Klek, Krasji vrh in Slivnico, decembra pa odšli na nočni pohod ob zimskem solsticiju.

Zaradi sofinanciranja programa so prijavnine seveda nižje ali pa jih ni.

Podrobnosti bodo sproti objavljali na www.szlj.si, v koledarju dogodkov na www.rekreacija.si, seveda pa jib boste sproti našli tudi v našem koledarju dogodkov.