Iz središča sveta
Moravška cerkev sv. Martina z dvema zvonikoma v je vidna že od daleč . Cerkev tvori s parkom krožni trg, ki ga obdajajo trške stavbe in domačije .V parku stojijo spomeniki pomembnih mož, rojenih v teh krajih , . Parkiramo lahko na avtobusni postaji zahodno od krožnega trga. Mimo gostilne Pri Jurku po severni strani obkrožimo trg in pri pošti zavijemo proti vzhodu. Na koncu naselja prečkamo Drtijščico .
Gori, doli, naokoli
Od Zaloga pri Moravčah se cesta počasi vzpenja. Mozaični preplet gozdov in travnikov ponuja enkratne prizore , . Kmalu prispemo v Gabrje pod Limbarsko goro . Skozi vas bi se lahko povzpeli na razgledno Limbarsko goro, vendar se mi spustimo v Mošenik .Težko bi našli lepšo dolinico. Živina se pase na zelenih travnikih , čebele brenčijo in kapelice spominjajo na zaobljube nekdanjih prebivalcev . Raj za dušo in kolo ... Komaj se poslovimo od idilične dolinice , že se pojavi nova. Na jug seže pogled preko valovite pokrajine do Posavskega hribovja . Na desni leži pod Velikim hribom gručasto naselje Zgornje Koseze s cerkvijo sv. Štefana . Preko sedla pridemo v naslednje podolje. Na njegovem severnem delu je vas Peče . Na vzpetini sredi gručastega naselja stoji cerkev sv. Jerneja . Nadaljujemo pot po dolini proti jugu.
Na Moravškem osamelem krasu
Prečkamo glavno cesto proti Zagorju ob Savi in se povzpnemo na Gore pri Pečah do pobočne ceste, ki teče po južnih zakraselih obronkih Moravške doline vzporedno z glavno cesto do vasi Drtija. Moravški osameli kras meri v dolžino 15 kilometrov in sega od Gore pri Pečah do Gorjuše. Na tem kratkem odseku je bilo odkritih 70 kraških jam. Kmalu se pripeljemo do nekoč mogočne domačije . Hiša je tipičen primer moravške kmečke hiše, ki je precej podobna alpski, čeprav ima tudi nekaj značilnosti panonske hiše. Je masivna, zidana, z dvokapno streho in velikimi okni. Malo naprej pod cesto je počivališče s pogledom na cerkev sv. Valentina na Limbarski gori . Na poti se izmenjujeta asfaltna in makadamska podlaga , pogled pa nam uhaja na zahod, proti Moravčam .
Zopet v Moravčah
Mimo osamljenih kmetij prikolesarimo do Drtije. V dolini vidimo separacijo kremenčevega peska , ki so ga tu kopali že v 19. stoletju. Termit je največje podjetje v Moravški dolini. Kremenčev pesek se uporablja v livarnah, tovarnah keramike in gradbenega materiala. Malo naprej, na vršaju ob robu vasi, zagledamo Marijino cerkev . Prečkamo glavno cesto in se skozi naselje spet spustimo do glavne ceste, ki nas pripelje v Moravče. Glavni trg in cerkev sv. Martina obkrožimo po desni.
Prevozili smo prvi list Moravške lilije. Na vrsti je drugi, ki je speljan vzhodno od Moravč.
Proti Gradiškemu jezeru
Mimo pokopališča se povzpnemo na Podstran . Na koncu zaselka pri mini kozolcu se začne makadam . Čez dolino na levi strani vidimo sleme mogočnega Ciclja . Gori, doli in že smo v Prikrnici . Na koncu vasi stoji obnovljena stara moravška hiša . Z dvorišča se lepo vidijo Kamniške Alpe . Spustimo se po precej strmi gozdni cesti do Gradiškega jezera. Na Gradiškem griču nad jezerom bedi cerkev sv. Marjete . Umetno jezero napaja predvsem Drtijščica . Okoli jezera je speljana 4,2 kilometra dolga makadamska pot . Iz vode moli potopljeno grmovje . Na severnem robu pod opazovalnico je velik lijak , skozi katerega odteka voda po podzemnem kanalu v Radomljo. Jezero obiskujejo številni ljubitelji rekreacije in miru . Mimo vhodnega platoja nadaljujemo vožnjo po njegovem zahodnem bregu . Pri rampi še zadnjič pogledamo proti jezeru , potem se začnemo vzpenjati proti Preserju. Z grebena je lep pogled na Spodnje Koseze . Zopet gremo dol in gor proti Imenju. Na sedlu, kjer je občinska meja, se ozremo nazaj na Grad Brdo in na Kamniške Alpe v ozadju .
Zopet na osameli kras ob Rači
Na začetku Imenj že vidimo majhno vrtačo . Med njivami in travniki se spuščamo proti dolini Rače. Potem ko na začetku vasice Dvorje prečkamo glavno cesto, zagledamo obrat za proizvodnjo plastičnih izdelkov . Dvorje ležijo na platoju nad strmo brežino potoka Rače . Pod vasjo je najzanimivejši del Vodne učne poti ob Rači. Zadnja domačija na levi je Videgarjeva. V leseni hiši ob cesti imajo zbirko starin. Urejena je kot stara kmečka hiša , z gospodarskim delom, v katerem so na ogled makete žag in mlina in verjetno še marsikaj drugega. Če so lastniki doma, vam zbirko z veseljem razkažejo. Na glavni cesti zavijemo proti gradu Tuštanj preko globoke doline, ki jo je izdolbel potok Rača . Cesta se počasi vzpenja skozi Stegne proti Vrhpolju pri Moravčah. Vije se po valoviti pokrajini nad dolino Rače pod Posavskim hribovjem . Sredi Vrhpolja pri Moravčah stoji cerkev sv. Petra in Pavla . Zraven je domačija Pečar . Vrhpolje zapustimo mimo šole in gasilskega doma in nadaljujemo vožnjo po razgibani kraški pokrajini do Spodnjega Tuštanja.
Grad Tuštanj
Po kratkem vzponu prispemo do graščine . Lastnik vam bo z veseljem pokazal izjemno muzejsko zbirko. Za ogled boste porabili približno pol ure. Zgodba o grajskem vrtnarju Luki Pirnatu še danes buri domišljijo ljudi. Pred gradom stojita mogočna platana in grajska kapela , . Grajski vrt pa je obnovljen , saj ga je vrtnar Luka najverjetneje zanemaril, ko je poročil grofico. Podložniki graščine Tuštanj so verjetno živeli na sosednji vzpetini. Približno 50 so jih imeli na seznamu v urbarju. Vrnemo se v vas in na naslednjem odcepu nadaljujemo pot po dolini pod gradom.
Za konec še pokora
V objemu gozdov se povzpnemo do romarske Marijine cerkve na Hribcah . Zopet doli, gori in vrnili smo se na izhodišče.
Prekolesarili smo obrise drugega lista moravške lilije. V moravškem grbu iz gradu rastejo trije listi lilije. Ko se boste peš ali s kolesom povzpeli še na Limbarsko goro, boste lahko rekli, da ste prevozili tudi zadnji, tretji list. Se vam zdi škoda, da moravška lilija nima več listov? Seveda jih ima, le da jih ni v grbu. V Moravški dolini se jih skriva še veliko ...