ALJAŽEVA POT
Dolžina poti
6,2
Dolžina poti 6,2 km
Časovni obseg poti
01:30
Časovni obseg poti 01:30
Največja strmina vzpona[%]
8
Največja strmina vzpona: 8 %
Največja strmina spusta: 8 %
Povprečna strmina vzpona: 3 %
Dolžina vzponov nad 5%: 1,00 km
Najnižja točka poti: 376 m
Najvišja točka poti: 312 m
Višinska razlika: 196 m
Poraba energije
3052
Poraba energije za moške: 3052 kJ (729 kcal)
Poraba energije za ženske: 2487 kJ (594 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Manj zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Asfalt
Primerno kolo: Cestno kolo
Kratek opis

Manj zahtevna, a zanimiva kolesarska pot, zelo primerna za popoldanski ali celodnevni družinski kolesarski izlet in priporočljiva tudi za telesno manj pripravljene kolesarje.
Pot,speljana po manj prometnih cestah, nas popelje od Medvod skozi vasi na robu savskih teras do Šmarne gore, nato skozi gozdove do Smlednika, čez polja do Dragočajne in za zaključek ob Savi in Zbiljskem jezeru nazaj do Medvod. Razgledi čez polja na okoliško hribovje in planine so čudoviti, ob poti pa je tudi veliko priložnosti za postanke v naravi, okrepčila v gostiščih in oglede kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Pot si lahko popestrite z nekoliko zahtevnejšim vzponom na Smledniški grad.

Potek

Medvode – Verje - Zg. in Sp. Pirniče – Zavrh – Smlednik – Valburga – Dragočajna – Zbilje – Medvode

Iz Medvod na pot
Izhodišče kolesarske poti je na parkirišču pred knjižnico in občinsko stavbo v Medvodah. Najprej odkolesarimo po cesti mimo trgovskega centra . Takoj za centrom, še pred podvozom zavijemo na desno proti Pirničam. Peljemo se mimo tovarne Donit z znamenitim dimnikom z rdečimi progami , ki nam bo tudi z večje oddaljenosti služil za orientacijo, kje so Medvode. Pot teče nato mimo hidroelektrarne Medvode čez savski most v Verje, kjer nas pred klancem pozdravi tabla z napisom Dobrodošli v deželi Jakoba Aljaža, , da bomo vedeli, da smo na pravi poti.
Po krajšem klancu se vzpnemo na zgornjo savsko teraso. Na njenem robu so na poti proti Šmarni gori postavljene vasi Verje ter Zgornje in Spodnje Pirniče. Po cesti, ki je opremljena z nekaj hitrostnimi ovirami oz. grbinami, se v Zgornjih Pirničah najprej zapeljemo mimo cerkve sv. Tomaža , , nato mimo spomenika padlim borcem NOB , dokler ne prikolesarimo do Spodnjih Pirnič, kjer smo pozorni na smerokaze za rojstni hiši komandanta Staneta in Jakoba Aljaža. Na križišču, kakšnih sto metrov pred cerkvijo Svetega križa , nas rdeča smerokaza usmerita na levo.

Komandant Stane in Jakob Aljaž
Po dobrih dvesto metrih rahlega vzpona v gozdičku zavijemo na levo do rojstne hiše partizanskega komandanta, »generallajtnanta« Franca Rozmana - Staneta, kjer je urejen tudi muzej. Od hiše komandanta Staneta nadaljujemo pot proti rojstni hiši še enega znamenitega Slovenca, rojenega v teh krajih – Jakoba Aljaža. Vrnemo se nekaj deset metrov nazaj do asfaltirane ceste, kjer zavijemo levo proti Šmarni gori, kmalu zatem (previdno) prečkamo glavno cesto in kolesarimo še nekaj sto metrov med polji v položen klanec. Na začetku vasi Zavrh pod Šmarno goro bomo videli veliko kmetijo Mis s sončno elektrarno na strehi. Pred to kmetijo zavijemo desno v hrib in kmalu se pripeljemo do rojstne hiše legendarnega župnika, planinca in skladatelja Jakoba Aljaža, graditelja stolpa na Triglavu in avtorja ponarodele pesmi »Oj Triglav, moj dom«.
Malo nad Aljaževo rojstno hišo, kakšnih dvesto metrov levo po gozdni poti naprej v hrib, je Matjaževa jama , . To je manjša kraška jama, v katero prihaja svetloba skozi stropno odprtino. V jami se v poletnimi meseci lahko prijetno ohladite.

Skočimo za nekaj stoletij nazaj
Od rojstne hiše Jakoba Aljaža se vrnemo do glavne ceste in zavijemo desno proti Smledniku. Pot nadaljujemo skozi gozd in nato v rahlem vzponu mimo igrišča za golf , v daljavi pa na hribu pred nami že nekaj časa gledamo ostanke smledniškega Starega gradu. Ko prikolesarimo do Smlednika , se držimo desne in sledimo smerokazom za Stari grad .
Pot nas bo sicer vodila naprej pod gradom, a če smo dovolj pri močeh, se lahko odločimo tudi za vzpon na vrh grajskega hriba. Do vrha vodi makadamska cesta, tako da se lahko zapeljemo prav do vrha, vendar je vzpon kar strm. Grad stoji na vrhu hriba, na kraju, kjer je bilo pred njim prazgodovinsko gradišče, pozneje pa rimska utrdba. Ko bomo po nekajminutnem vzponu s pekočimi nogami prisopihali na vrh, bo naš trud poplačan s čudovitim razgledom na vse strani. . Z gradu se ob lepem vremenu lepo vidi Šmarno goro na jugovzhodu, Polhograjsko hribovje na jugozahodu, Lubnik, Ratitovec, Julijce s Triglavom na zahodu in Karavanke ter Kamniško-Savinjske Alpe na severu. Splačalo se je potruditi do vrha, vendar morda sploh ni dobro, da gremo s kolesom, prav lepo in celo priporočljivo je, da se odpravimo peš – mimo kapelic Križevega pota Na Kalvariji , . Pri gradu stoji gostillna Stari grad, v kateri si spotoma lahko pogasimo žejo in se okrepčamo.
Skozi Smlednik se zapeljemo mimo kapelic Križevega pota do glavne ceste, kjer pred gasilskim domom previdno zavijemo levo in potem po sto metrih v križišču zavijemo desno v Valburgo.
Nedaleč naprej ob naši poti stoji dvorec Valburga, ali kot mu pravijo domačini, Lazarinijev grad . Levo od ceste je cerkev sv. Valburge, ob poti, ki vodi mimo cerkve proti jugu, pa stoji Krvavo znamenje . To je kapelica iz 19. stoletja, postavljena na mestu, kjer je bilo nekoč morišče za hudodelce; od znamenja se lepo vidi Stari grad s Kalvarijo pod njim.

Pogled čez polja
Pot nadaljujemo proti severu po cesti, ki med cerkvijo in Lazarinijevim gradom vodi iz vasi. Na prvem delu poti smo si na jugu lahko ogledovali Polhograjsko hribovje, tukaj pa se nam čez polja proti severu in vzhodu odpre čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe . Toda našo pozornost bomo zaradi varnosti usmerili tudi na cesto, čez dober kilometer pa moramo paziti tudi na smerokaz za Dragočajno, ki nas bo z glavne ceste usmeril na levo proti vasi.
V Dragočajni se nahaja avtokamp , priljubljena izletniška in dopustniška točka meščanov, ki v obsavskem gozdu najdejo svoj mir, v poletnih mesecih pa tudi osvežitev v reki Savi.
Pot zdaj poteka vzporedno s Savo, gre skozi vas in potem mimo hotela Kanu . Čez nekaj sto metrov pridemo do glavne ceste, kjer zavijemo desno in gremo nato čez most v Zbilje.
V Zbiljah si bomo ob jezeru z veseljem privoščili krajši postanek, zato malo za gasilskim domom zavijemo na levo in po cesti navzdol. Seveda bomo na koncu klanca pritisnili na zavore, da ne bi zapeljali v vodo. Ob jezeru je nekaj dobrih gostinskih lokalov pa tudi otroških in športnih igrišč , kjer si lahko pošteno pretegnemo noge in se sprostimo. Izlet si popestrimo še z izposojenim čolnom, , , , s katerim lahko zaveslamo med številne labode in gosi na jezeru.
Po počitku ob jezeru spet zajahamo kolo in se odpravimo na zadnji del poti. Najprej se po klancu navzgor vrnemo do glavne ceste, kjer zavijemo levo. Cesta teče najprej rahlo navzgor, potem pa se bomo na križišču pri trgovini držali prednostne ceste in zavili na levo proti Medvodam. Od Zbilj do Medvod je na desni strani ceste speljana kolesarska steza, po kateri se bomo skozi gozd pripeljali do prvih medvoških hiš in mimo doma za starejše. Na levi strani bomo videli okrepčevalnico Stan, , kjer imajo tudi kolesarski servis, v katerem vam bodo z veseljem popravili ali nastavili kolo, da bodo vaše naslednje kolesarske poti lažje.

Le še nekaj ovinkov do sotočja
Malo naprej je na vrhu medvoškega klanca krožišče. Kolesarska steza je speljana skozi podvoz pod Gorenjsko cesto. Na drugi strani nas na naslednjih nekaj sto metrih čakajo vaje iz orientacije v prostoru oziroma slalom po ulicah. Da pa prave poti vendarle ne bi bilo pretežko najti, jo bomo tukaj malo bolj podrobno opisali: od podvoza nadaljujemo vožnjo naravnost še dobrih sto metrov, potem pred šolo in vrtcem zavijemo levo v Svetje, peljemo mimo vrtca in na koncu ulice še enkrat krenemo na levo. Na naslednjem križišču zavijemo desno in se ob glavni cesti spustimo proti Sori, na križišču pred nogometnim igriščem zavijemo levo v podvoz in naprej po cesti mimo trgovskega središča do parkirišča pred občinsko stavbo in knjižnico, na katerem smo začeli današnji kolesarski izlet. Tu lahko pospravimo kolo in se za sprostitev sprehodimo ob Sori, po poti, ki gre mimo knjižnice , ter si spotoma ogledamo še eno naravno znamenitost Medvod. Nekaj deset metrov naprej je sotočje, kjer se Sora izliva v Savo . Po sotočju teh dveh rek so Medvode dobile svoje ime.
Na koncu poti smo,in v Medvodah nas čaka vrsta gostinskih lokalov, kjer bomo lahko obnovili svoje moči.

Hidroelektrarna Medvode in bronasta sekira
Hidroelektrarna Medvode, katere jez z mostu pri Verjah vidimo na levi, je bila postavljena leta 1953. Zaradi zajezitve se je gladina Save dvignila za več kot 20 metrov in nastalo je Zbiljsko jezero, ki torej ni tako zelo staro, kot se nam je morda dozdevalo. Vgrajena moč elektrarne z dvema Kaplanovima turbinama znaša 26 MW.
Ob gradnji jezu za elektrarno so našli bronasto tulasto sekiro, ki priča o poselitvi tega območja že v bronasti dobi. V rimskih časih so tu mimo potekale pomembne poti med Primorsko in Gorenjsko.

Cerkev sv Tomaža v Zg. Pirničah
Cerkev sv. Tomaža je gotska cerkev, ki je bila sredi 17. stoletja temeljito prezidana. Zraven nje stoji moderna župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki jo krasijo kipi apostolov, delo domače ljudske umetnice Brigite Juvan.

Cerkev Svetega križa v Spodnjih Pirničah
Župnijska cerkev Svetega križa je bila zgrajena leta 1874 na mestu cerkve iz 16, stoletja. Kapela Lurške Matere Božje je bila zgrajena leta 1884. Tloris ima obliko križa, strop je banjast z oprogami. Ob visoki slavoločni steni sta dva oltarja. Glavni oltar je kamnit, lesena plastika na njem predstavlja križanje z Materjo Božjo in Janezom; levo je sv. Helena, desno Karel Boromejski. Barvna okna so bila v cerkev prinesena iz uršulinske cerkve v Ljubljani.

Rojstna hiša Franca Rozmana - Staneta v Spodnjih Pirničah
V Pirničah je rojstna hiša Franca Rozmana - Staneta, legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske. Rodil se je leta 1912, bil je španski borec in kapetan španske republikanske armade. Med drugo svetovno vojno je bil komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske. Umrl je leta 1944 v nesreči pri preizkušanju orožja.
V hiši je urejen tudi muzej.

Rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu
V vasici Zavrh pod Šmarno goro je bil leta 1845 rojen eden največjih Slovencev Jakob Aljaž: duhovnik, skladatelj, gornik, predvsem pa zaveden Slovenec. Spominjamo se ga kot domoljuba, ki se je zavedal nevarnosti nemške prevlade. Z lastnim denarjem je na vrhu najvišje slovenske gore Triglava odkupil zemljišče in na njem v letu 1895 postavil znameniti, po njem imenovani stolp, ki je že postal slovenski narodni simbol. S tem je v obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah pokazal, da je Triglav slovenska gora. Tudi njegova pesem »Oj Triglav, moj dom« je med najbolj priljubljenimi slovenskimi umetnimi pesmimi, ne samo med planinci, ampak med vsemi Slovenci.
V spomin na njegov rojstni dan Medvode praznujejo 6. julija svoj občinski praznik. Občina Medvode je odkupila njegovo rojstno hišo in jo obnovila kot kulturni spomenik.

Smledniški Stari grad
Grad stoji na vrhu hriba na kraju, kjer je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče, pozneje pa rimska utrdba. Grad se prvič omenja leta 1136 v zvezi z nekim vitezom Ulrikom. Prvotni romanski grad je obsegal mogočen, samostojno stoječ obrambni stolp, obdan z jarkom. V visoki gotiki so okrog stolpa obzidali grajsko ploščad in potem v teku stoletij dodajali bivalne stavbe in obrambne stolpiče. Gradu pozneje niso prezidavali, zato predstavlja zasnovo in razvoj srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji v najčistejši obliki.
Njegova lega je bila skrbno izbrana in je omogočala strateški nadzor nad cesto proti Italiji in seveda nad brodom čez Savo. Take lokacije so spretni oblastniki že od nekdaj znali izkoriščati za pridobivanje dohodkov z nekakšnimi dajatvami. Saj veste, kako to gre: »za pokrivanje stroškov«, »za varovanje pred roparji«, »za ...« – izgovorov in vzrokov kolikor hočete. In denar je lepo pritekal, če že ne pritekal, pa vsaj kapljal. Sčasoma se ga je tako kar precej nabralo in fevdalcem omogočilo lagodno življenje.

Kalvarija v Smledniku
Kalvarijo s štirinajstimi baročnimi kapelicami in tremi križi na vrhu so postavili že leta 1772. Kapelice so postavljene v ravni črti med gradom ter Krvavim znamenjem na ravnici pri Valburgi. V desetletjih po drugi svetovni vojni so sicer precej propadle, a so jih zadnja leta tako lepo obnovili, da so upravičeno v ponos kraju.

Lazarinijev grad
Dvorec Valburga, ali kot mu pravijo domačini, Lazarinijev grad, je značilen renesančni objekt. Nastal je v 17. stoletju, ko so si grofje Andeški, lastniki smledniškega Starega gradu, priznali, da grizenje kolen v breg morda res ne pripomore toliko k dobremu počutju in zdravju stanovalcev, da bi ga bilo vredno vsak dan ponavljati, zato se odločili zgraditi novo domovanje na ravnini. In so ga res. Pa še kakšnega! Pred njim je 200-metrski drevored divjih kostanjev, za njim je park z vrtom in v njem so čudovite freske s fantazijskimi podobami iz grške mitologije. Dvorec je res lep. Pa še tole: do konca druge svetovne vojne je bil v lasti baronov Lazarini, nato je bil nacionaliziran in leta 1991 vrnjen potomcem lastnikov. Pozimi leta 2007 je v njem nekdo podtaknil požar, ki je opustošil prav najlepšo, to je viteško dvorano.

Zbiljsko jezero
Jezero je nastalo leta 1953, ko so pri Medvodah zgradili hidroelektrarno in zajezili reko Savo. Zbilje so potem postale priljubljena izletniška točka, na jezeru so se v preteklih desetletjih dogajala številna vodno športna tekmovanja, ob jezeru pa se je v Zbiljah in v Dragočajni razvila bogata turistična in rekreativna ponudba.

Kavarna 4 mačke, Medvode
Kavarna tik ob reki Sori z bogato ponudbo slaščic, pijač in sladoleda.

Picerija in špageterija Harlekin/gostilna Pr' Kral, Verje
V domačnem okolju vam bodo postregli z domačo slovensko hrano, italijansko hrano, picami in ribami.

Gostilna Mihovec, Zgornje Pirniče
Je ena najstarejših gostiln v teh krajih. Poznani so po slovenskih, lovskih, mediteranskih in vegetarijanskih jedeh.

Restavracija Evergreen na golf igrišču Smlednik
Restavracija v prestižnem okolju golf igrišča je poznana po jedeh z vonjem Toskane, okusi Provanse s ščepcem Mediterana in nostalgične babičine kuhinje.

Gostilna Zorman Valburga
Poleg pijače obiskovalcem nudijo različne malice in seveda slovensko hrano, ki je sledi letnim časom. Pozimi ponujajo domače krvavice, pečenice, ajdove žgance, matevž, joto, telečjo obaro, vampe ...

Okrepčevalnica Stari grad nad Smlednikom
Okrepčevalnica poleg pijač obiskovalcem Starega gradu nudi tudi bogato ponudbo domače slovenske hrane (ričet, gobova enolončnica, žganci, vampi, telečja obara, različni narezki, nedeljska kosila, telečja pečenka, pečena svinjska rebra s praženim krompirjem, ocvrt piščanec) in domačih sladic (sirovi štruklji, jabolčni zavitek).

Hotel Kanu, Smlednik
Gostom poleg nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ponudijo tudi ohladitev v bazenu, igrišča za odbojko na mivki, tenis na umetni travi in badminton na mivki, ki so za goste hotela brezplačna.
V sklopu hotela imajo tudi ladjo St. Lucija, kjer lahko gostom med vožnjo po Zbiljskem jezeru pripravijo odlično večerjo ali kosilo.

Bistro Dotik, Zbilje
Bogata ponudba pizz, solat z lepinjo, rižot, testenin, zrezkov, hladnih in toplih predjedi, polente, toplih sendvičev, palačink, sladic, cocktailov. Imajo tudi sadno sladoledni vrt, kjer strežejo s čaji ronnefeld, leaf cup, vročo čokolado, naravnimi sokovi, smoothijem, brezalkoholnimi pijačami, toplimi napitki, kavo, pivom, energijskimi in žganimi pijačami, whiskeyjem, grenčico, konjakom, likerjem, vinom.
Sprostitev na lounge terasi, sončenje na ležalnikih, poletni prhi, vikend večeri z DJ-jem.

Gostišče Jezero, Zbilje
Gostišče Jezero razvaja svoje goste tako z tradicionalni slovenskimi jedmi, kot tudi z jedmi, ki jih srečamo v mednarodni kuhinji. Bogata izbira mesnih in zelenjavnih jedi bo zadovoljila vse okuse. Tudi izbira pijač je velika.

Okrepčevalnica Sidro, Zbilje
Okrepčevalnica Sidro se nahaja na obali Zbiljskega jezera. Nudijo veliko vrst ribjih jedi, jedi na žlico in z žara, tople napitke, osvežilne pijače. Možnost najema piknik prostora za približno 200 oseb ali več. Prostor je popolnoma urejen in opremljen s toplo in mrzlo vodo, žarom na oglje ali elektriko, hladilniki in skrinjo, športnimi rekviziti.

Gostilna Gustl, Zbilje
V gostilni vam z veseljem ponudijo pizze, domače slovenske jedi, jedi iz divjačinskega mesa, ribje jedi in morske sadeže, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi z žara ...

Okrepčevalnica Stan (in servis koles), Medvode
Poznani so po izvrstni italijanski kavi Illy in odličnih čajih Cha. V Stanu dnevno pripravljajo odlične domače sladice in tople sendviče. V domači čokoladnici nastajajo unikatni, ročno izdelani čokoladni izdelki iz vrhunske čokolade, primerni tudi za obdaritev. Za otroke imajo na vrtu narejeno palčkovo deželo.
Za kolesarje je pomemben tudi podatek, da imajo v spodnjih prostorih urejen kolesarski servis.

Stari Grad nad Smlednikom
Med ljudmi še vedno kroži zgodba, ki pravi, da je na gradu pred davnimi časi bival graščak, ki je strašno rad kockal. Kockanje je sicer draga razvada, vendar je imel bil dovolj bogat, da si je ta »luksuz« lahko privoščil. Ko je nekoč baje igral s samim hudičem, je najprej zaigral vse imetje, nato lastno hčer in na koncu še dušo. Da pa vendarle ne bi šlo vse »k hudiču«, se je premeteni graščak domislil zvijače in največje dragocenosti zakopal pod gradom. Ko je vrag naslednjega dne prišel po priigrano, se je moral obrisati pod nosom. Menda je takrat v jezi uročil graščakovo hčer v kačo in ji ukazal, da mora za vse večne čase čuvati zaklad. Iz tega sledi svarilo za tiste, ki se bodo lotili iskanja: »Bodite previdni, da vas ne piči kača!«

Tek na Šmarno goro
Tek na Šmarno goro je tradicionalna množična športna prireditev, ki poleg rekreativcev privablja tudi priznane gorske tekače iz tujine.

Zbiljska noč
Je mednarodni glasbeni festival, ki se vsako leto v juliju dogaja ob Zbiljskem jezeru. Glasba in zabava za vse generacije.

Pot je speljana po manj prometnih asfaltnih cestah in teče večinoma po ravnini, vmes pa je nekaj položnih klancev. Pokrajino ob poti bi na kratko lahko opisali kot prepletanje gozdov, slikovitih vasic in lepo urejene kultuivirane krajine.
Pot je primerna za kolesarjenje vse leto, z izjemo časa, ko zapade sneg.
Ob poti je veliko gostišč ter kotičkov, ki so kot ustvarjeni za postanek, počitek in rekreacijo.