V strmino na Rašico
Kolesarsko pot začnemo na parkirišču pred prodajalno pletenin v Srednjih Gameljnah . To je podolžna vas z jedrom ob odcepu ceste na Rašico. Med krajevne zanimivosti spada stara cerkev sv. Andreja . Po asfaltirani cesti, ki se začne takoj vzpenjati proti vasi, zavijemo proti Rašici. Do odcepa ceste v naselju Rašica , kolesarimo po asfaltirani cesti, nato zavijemo v levo na gozdno makadamsko cesto. Rašica je v slovenski polpretekli zgodovini zapisana kot prva vas, ki jo je okupatorska vojska požgala in prebivalce izselila. To se je zgodilo 20. avgusta 1941. Na dogodek opozarja spomenik. Cesta teče po gozdnem pobočju in se še kar nekaj časa vzpenja. Ko dosežemo najvišjo točko pobočja, se v številnih zavojih in ves čas skozi gozd spusti do vasi Selo pri Vodicah . V vasi je spomenik NOB , v spomin na borce Rašiške čete, padle v bojih z okupatorjem v septembru in oktobru leta 1941.
Po ravnini do Tacna
Na križišču z glavno cesto zavijemo v levo. Na desni strani ceste pri odcepu za Polje pri Vodicah je spomenik NOB v spomin na preboj Gorenjskega odreda.
Ob južnem delu Skaručne, zelo razpotegnjene vasi, je nad potokom Poljšak cerkev sv. Lucije . Cerkev so sezidali med letoma 1662 in 1665. Leta 1744 je bila preurejena v baročnem slogu, poslikave so iz 1748. Ob cesti je tudi kužno znamenje iz leta 1688 .
Pod Šmarno goro trasa zavije na glavno cesto Vodice-Šmartno, vendar se po njej peljemo samo kratek čas, ker hitro zavijemo na levo proti ribogojnici . Ob vstopu v območje ribogojnice je spomenik Ivanu Franku , starosti organiziranega ribištva v Sloveniji. Od tu naprej pa vse do naselja Zgornje Gameljne se vozimo po urejeni makadamski cesti, ki nekaj časa teče ob robu gozda in med pašniki . Ko prikolesarimo do prvih hiš, se zopet začne asfalt. Spet se priključimo glavni cesti, prečkamo po nadvozu avtocesto Ljubljana−Kranj in mimo cerkve sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro odkolesarimo proti Tacnu.
V krogu nazaj do Šmartnega pod Šmarno goro in spet na izhodišče
Tacen je predmestno turistično naselje Ljubljane in izhodišče za vzpon na vrh Šmarne gore, strmega osamelca z dvema vrhovoma (Šmarno goro in Grmado), od koder se odpira razgled na vse strani. Na vrhu Šmarne gore je baročna cerkev, ki so jo zadnjič spreminjali leta 1729. Cerkveni zvonik je ostanek nekdanjega protiturškega tabora.
V Tacnu je na reki Savi tudi svetovno znana kajakaška steza , kjer potekajo tekme svetovnega pokala. Na poti do Tacna je na desni strani spomenik NOB . Spomenik stoji na mestu, kjer je počila prva partizanska puška na Slovenskem; malo naprej je cerkev sv. Jurija iz leta 1526.
Pred mostom čez Savo zavijemo na desno in se po stranski cesti mimo policijske akademije zopet pripeljemo do glavne ceste, kjer gremo ponovno na desno proti Vikrčam , tam na križišču zavijemo proti Smledniku in kolesarimo vse do odcepa v vas Zavrh pod Šmarno goro. Tabla na odcepu nas opozarja, da je v vasi muzej Jakoba Aljaža . Čeprav nismo namenjeni v vas, se po asfaltirani cesti vseeno lahko zapeljemo do rojstne hiše duhovnika, skladatelja in gornika Jakoba Aljaža. Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih slovenskih planinskih postojank v Triglavskem pogorju, tudi stolpa na vrhu Triglava. Na obnovljeni rojstni hiši je spominska plošča. Nadaljujemo pot do drugega odcepa in zavijemo na kolovoz, ki pelje pod vasjo Zavrh proti Šmartnemu pod Šmarno goro. Na začetku je kolovoz res slabši, nato pa preide v kar dobro vzdrževano gozdno cesto, tako da lahko hitro pridemo do prvih hiš v Šmartnem pod Šmarno goro . Kolesarimo mimo cerkve do križišča, kjer prečkamo glavno cesto, in zapeljemo navzdol mimo vrste hiš pod avtocestnim podvozom po makadamski cesti med polji in travniki skozi gozd, mimo kinološkega društva s poligonom za vzgojo psov in nazaj proti izhodišču naše poti v Srednjih Gameljnih.