Kolesarstvo

Iz mesta čez barje mimo štradonov, mejic in travnikov
Pot začnemo pred Zadružnim domom Barje na križišču Peruzzijeve in Ižanske ceste na Rudniku. Pred domom je parkirišče, kjer lahko pustimo svoj avtomobil. Če smo se pripeljali z mestnim avtobusom, nas ta odloži 50 metrov nižje, na Ižanski cesti. Preden začnemo kolesariti, se lahko ustavimo v Društvu za Ljubljansko barje ali Turističnem društvu Barje ter se pozanimamo o zanimivostih krajinskega parka Ljubljansko barje in dogodkih na tem območju. Obe društvi imata prostore v stavbi Zadružnega doma.
Ko zberemo želene informacije, se odpravimo na pot. Po Peruzzijevi v križišču prečkamo Ižansko cesto in se odpeljemo po dolgi asfaltni cesti, ki ji ni videti konca,proti Podpeči. Cesta nima urejene kolesarske steze, na obeh straneh ceste pa so osuševalni jarki , zato po njej vozimo razmeroma previdno. Takoj za križiščem je tabla za naselje Črna vas, ki je najbolj poznano po znameniti cerkvi sv. Mihaela, delu arhitekta Jožeta Plečnika . Po dobrih 500 metrih jo bomo zagledali na naši desni.
Nadaljujemo pot proti Podpeči. Ob cesti bomo videli kar nekaj starih kmetij , travnike z ogradami za konje , med travniki pa osuševalne jarke, mejice in dolge poljske poti, ki na naši desni vodijo do nabrežij Ljubljanice . Te poti imenujemo štradoni−. Iznad travnikov in mejic se bo v daljavi, na obronkih Ljubljanskega barja, na naši levi vzpenjal Krim s televizijskim oddajnikom.

Podpeški kamnolom
Po dobrih osmih kilometrih se naša dolga ravna cesta navidezno izgubi v naselju pod hribovjem. Če nismo domačini, nas bosta verjetno zmedli dve tabli vsaka s svojim imenom kraja, ki se nam zdi enoten: Jezero in Podpeč. Vendaj je Jezero tisti del naselja do glavne ceste, ki se razteza na vzhod, medtem ko se jedro naselja, ki se razteza na zahod, imenuje Podpeč. Na hribu nad Podpečjo dominira cerkev sv. Ane, tik ob vznožju hriba pa vidimo že delno zaraščen Podpeški kamnolom . Če imamo čas, se lahko povzpnemo do cerkve sv. Ane, od koder so zares veličastni razgledi na Ljubljansko barje od Vrhnike do Škofljice ter na Ljubljansko kotlino s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju . Podpeški kamnolom je verjetno eden najbolj znanih kamnolomov apnenca pri nas (v njem lomijo temno siv apnenec z belimi lupinami fosilnih školjk), čeprav danesv njem več ne pridobivajo kamnitih blokov. Kamnolom je razglašen za naravni spomenik, naravni kamen pa lahko lomijo le še za potrebe obnove in restavriranja objektov.
V Podpeči, na križišču z glavno cesto Podpeč–Brezovica, zavijemo na levo in nato v križišču pod kamnolomom zopet na levo proti vasi Jezero oziroma proti Igu . Križišče je široko, mi pa bodimo pozorni na voznike z desne, ki imajo prednost!

Kraško jezero in vasi pod Krimom na obrobju Ljubljanskega barja
Iz Podpeči se peljemo mimo hiš, in ko se nam po dobrem kilometru na levi odpre prijeten pogled na cerkev sv. Lovrenca , smo že v središču vasi Jezero. Pred nami je končno postajališče mestnega avtobusa in če si želimo malo počitka, lahko zavijemo na desno in jo mahnemo proti Podpeškemu jezeru . To kraško jezero je eno najglobljih v Sloveniji. Ob lepem sončnem vremenu se lahko sprehodimo okoli njega, poležavamo na brežinah z razgledom na okoliške hribe ali se v njem okopamo in ohladimo. Kopamo se na lastno odgovornost. Ob jezeru je tudi gostišče.
Iz vasi Jezero nadaljujemo pot proti Igu. Potekala bo po nekoliko ožji asfaltirani cesti skozi vasi ob vznožju Krimskega hribovja, po južnem robu Ljubljanskega barja. Cesta je ponekod ravna, drugje se nekoliko spusti in zopet vzpne in je prav prijetno razgibana v primerjavi z ravno cesto čez barje. Do Podkraja poteka v senci gozda . Sem ter tja se nam odpre pogled na barjanske travnike, mejice in osamelce . V Podkraju se peljemo mimo cerkve sv. Janeza Krstnika .
Naslednja vas na naši poti je Tomišelj. Glavna cesta proti Brestu, po kateri vozimo, tu ostro zavije na levo. Tudi mi zavijemo na levo , vendar ne gremo do Bresta, temveč na naslednjem križišču pri kapelici zavijemo v desno proti staremu delu vasi Tomišelj. Skozi vas se peljemo po glavni cesti mimo cerkve Device Marije rožnega venca in naprej proti Vrbljenam.

Z obrobja nazaj na Barje čez Iški vršaj in Iško, ki je ni
Med Tomišljem in Vrbljenami zapeljemo po mostu čez reko Iško. Prečkali smo jo sicer že v Črni vasi, ampak tu bomo v poletnih mesecih namesto reke videli suho strugo . Reki ne zmanjka vode le zaradi suše, temveč tudi zaradi kraških tal in podtalja, kamor včasih ponikne. Desno pri mostu čez reko je spomenik padlim partizanom . Ko se od reke ozremo proti jugu in peljemo naprej proti Vrbljenam, se nam odpre široka panoramski pogled na kulturno krajino med Vrbljenami in hribom Pungrt pri Igu. To je Iški vršaj, naplavna ravnica Iške, kjer je reka odložila grobozrnato gradivo . V Vrbljenah, enem bolje ohranjenih vaških jeder na Ljubljanskem barju , na križišču zavijemo v levo proti Igu ter prečkamo Iški vršaj. Ker gre za široko ravnico, se nam na vse strani odpirajo široki in zanimivi pogledi na kulturno krajino in hribovja , . V naselju Staje se pripeljemo do križišča s prednostno cesto Ig–Iška vas . Držimo se smeri Ig, oznaka za kraj nas bo pozdravila že po dobrih 400 metrih.

Z Iga na Škofljico po bližnjici
Cesta skozi Ig je razmeroma ozka in prometna, kar nekaj traktorjev in tovornih vozil vozi po njej, zato kolesarimo previdno ! V središču vasi v krožišču zavijemo na desno na neprednostno cesto proti Škofljici. Ta del naselja je prometno bolj umirjen, tako da si lahko nekoliko oddahnemo. Če imamo dovolj ogledov znamenitosti, jo lahko mahnemo naravnost naprej proti Škofljici, sicer pa si lahko ogledamo še eno naravno zanimivost – ribnike v dolini Drage . Če bomo imeli srečo, bomo ob ribnikih lahko ugledali katero izmed belih čapelj , . Pot do ribnikov vodi po cesti Pot v Drago, ki se od naše smeri odcepi na desno , dobrih 800 metrov od krožišča na Igu.
Ne glede na to, ali se ustavimo pri ribnikih ali ne, se naša pot nadaljuje do konca naselja Ig. Cesta se tu razcepi, mi pa še vedno sledimo prednostnemu poteku v levo . Do Škofljice je cesta ravna, nekoliko podobna prvemu delu naše poti . Cesta je bila od nekdaj bližnjica na Ig za tiste, ki so prihajali iz novomeške in grosupeljske smeri. Sledimo ji vse do križišča z glavno cesto Ljubljana–Škofljica–Kočevje, na katerem zavijemo v levo proti Ljubljani . Križišče je lahko predvsem v času prometnih konic nekoliko nevarno, saj nima urejenih prehodov in je z desne strani slabo pregledno. Pri prečkanju se zato držimo leve strani ceste, po kateri smo prišli.

S Škofljice nazaj na Peruzzijevo
Tristo petdeset metrov dolg odsek glavne ceste pred prvim križiščem na Škofljici nima kolesarske steze, vendar pa je ob cesti shojena ožja pot, ki jo lahko uporabimo za bolj varno vožnjo. Preden nadaljujemo pot v Ljubljano, si lahko ogledamo cerkev sv. Cirila in Metoda , ki je sicer nekoliko odmaknjena, v nasprotnem primeru pa gremo tako v prvem kot v drugem križišču naravnost ter poženemo proti Ljubljani. V prvem križišču bomo prvič na naši poti prišli na urejeno kolesarsko stezo , . Ampak ne veselimo se prehitro, saj se bomo po njej vozili le slabih 300 metrov, nato se bomo zopet pridružili motornim vozilom na vozišču. Do Ljubljane se skozi Škofljico in Lavrico vozimo po »stari Dolenjki«. Dolenjska cesta je bila pred izgradnjo avtoceste proti Novemu mestu glavna cesta iz Ljubljane proti Dolenjski in Kočevju. Cesta je široka in ima zelo širok odstavni pas, po katerem lahko mirno vozimo, zato nas ne bo motilo, da kolesarska steza dejansko sploh ni urejena .
Po dobrih štirih kilometrih vožnje se pripeljemo do table za Ljubljano. Dolenjska cesta tu zavije pod avtocesto in že vidimo veliko križišče, na katerem bomo zavili v levo proti nakupovalnemu centru in industrijski coni Rudnik .
Prečkali bomo železniško progo in v križišču zavili na levo . Peljali se bomo mimo Viatorja ter v križišču pri Bauhausu še enkrat zavili na levo. Tako se bomo izognili prometni gneči v nakupovalnem središču. Sledimo cesti v njenem desnem ovinku in mimo Rutarja pridemo do naslednjega križišča, kjer zavijemo v levo. Vozimo naravnost do križišča s Peruzzijevo ulico (lahko si pomagamo s tablami za avtocesto proti Novemu mestu) in zavijemo na levo čez nadvoz nad avtocesto . Tu se samo še spustimo navzdol in prekolesarimo zadnjih 800 metrov do našega izhodišča.