MAGDALENSKA SAPCA
Dolžina poti
32,3
Dolžina poti 32,3 km
Časovni obseg poti
02:00
Časovni obseg poti 02:00
Največja strmina vzpona[%]
9
Največja strmina vzpona: 9 %
Največja strmina spusta: 11 %
Povprečna strmina vzpona: 4 %
Dolžina vzponov nad 5%: 4,20 km
Najnižja točka poti: 280 m
Najvišja točka poti: 540 m
Višinska razlika: 596 m
Poraba energije
4070
Poraba energije za moške: 4070 kJ (972 kcal)
Poraba energije za ženske: 3316 kJ (792 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Asfalt
Primerno kolo: Treking kolo
Kratek opis

Kolesarska tura ponuja prijeten popoldanski potep s kolesom. Razgiban višinski profil in prelepa pokrajina nudita veliko kolesarskih užitkov. Lahko pa se podamo na ekskurzijo, ki nas popelje na arheološka območja s tritisočletno zgodovino. Za to pa bomo potrebovalo malo več časa.

Potek

Sostro – Sadinja vas – Podlipoglav – Selo pri Pancah – Mali Lipoglav – Permete – Šmarje Sap – Škofljica – Lavrica – Ljubljana Rudnik – Orle – Podmolnik – Sostro

En kovač konja kuje
Turo začnemo na parkirišču pri končni postaji mestnega avtobusa št. 13 v Sostrem . Končno postajališče je med cerkvijo sv. Lenarta in gostilno Pri Kovaču, kjer lahko pustimo avto na urejeni parkirni površini.

Po dolini do prevala
Zapeljemo po cesti v smeri proti jugu. Na desni strani se na koncu doline dviga osameli hrib Marenček. Kamnolom Sostro opazimo na desni v Sadinji vasi kot veliko rano v hribu. Nadaljujemo pot po delno poseljenem območju in kmalu prispemo do Podlipoglava, kjer v središču vasi zavijemo levo, proti Javoru in Pancam. Sledi zelo prijetna dolinska pot med travniki in gozdovi z malo prometa in dobrim asfaltom . Ob poti naletimo na Dolenčev mlin . Po približno dveh kilometrih smo že v Selu pri Pancah , kjer naša pot zavije desno, proti jugu. Od tu dalje se dolina oži. Mestoma je komaj dovolj prostora za cesto in potok s pomenljivim imenom Rekarjeva reka , . Počasi se začnemo vzpenjati v hrib. Ko zapustimo razloženo naselje Selo pri Pancah, smo že tako visoko, da se začne dolina odpirati. Sledi serpentina in prijetno senčnat gozd. Ko na koncu gozda zapeljemo med travnike, se začnejo odpirati novi pogledi . Skoraj smo že dosegli greben.

Na Pancah sončece sije
Na tem mestu je križišče , v katerem naša pot zavije ostro desno proti Malemu Lipoglavu. A po napornem vzponu se prileže osvežitev, zato lahko naredimo manjši ovinek in zavijemo levo proti naselju, ki ga vidimo v bližini. Tristo metrov rahlega vzpona nas loči od okrepčevalnice Pance Top, ki je v drugi hiši na začetku naselja . Pot preko travnikov je prav razgledna, ob lepem vremenu je pogled proti Kamniškim planinam čudovit.
Pot nadaljujemo po zložni strmi cesti proti Malemu Lipoglavu (530 m), do katerega imamo kakšen kilometer in pol. Čeprav je pot grebenska, sprva ni posebej razgledna, ker poteka skozi gozd. Ob cesti nas pozdravljajo številna znamenja . Pokrajina se odpre šele, ko pridemo skozi prvi del naselja . Desno lahko preko pobočnih travnikov spet občudujemo Kamniške planine, pred njimi pa obris naselja Veliki Lipoglav . (Da nas ne bi zavedlo ime: Veliki Lipoglav je manjši od Malega Lipoglava in obratno. Pa si pomagaj ...) Prvi del naselja prevozimo naravnost, ko pa pridemo do drugega dela, moramo takoj na začetku zaviti levo, proti jugu. Če smo preskočili okrepčilo na Pancah, imamo tukaj še eno priložnost – Kmečki turizem pri Jakopcu pred cerkvijo, takoj za križiščem . Ne pozabimo obleči kolesarske vetrovke, kajti tu se začenja zasluženi spust, dolg kakšne tri kilometre.

Magdalenski spust
Za križiščem se začne spust, ki nas pripelje v dolino do naselja Šmarje - Sap. Pri transformatorju zavijemo rahlo desno v gozd in peljemo mimo naselja Permete. Malo naprej na levi strani bomo zagledali večjo vzpetino s cerkvijo na vrhu . To je znamenita Magdalenska gora. Ostanki skoraj 3000 let starega utrjenega ilirskega gradišča, v tistih časih menda enega največjih v tem delu Evrope, so vidni še danes, zato se lahko odločimo za krajši ogled te zanimivosti. Začnemo kar na parkirišču ob cesti, kjer nas pozdravi prva obvestilna tabla . S kolesom lahko nadaljujemo pot skozi gozd po gozdni cesti in celo čisto do vrha, vendar to odsvetujemo.

Skozi Šmarje in Sap
Še pod vtisom vzpona na Magdalensko goro se vrnemo do ceste in nadaljujemo spust naravnost do avtoceste Ljubljana–Novo mesto. Zapeljemo skozi podvoz pod avtocesto in preko železniške proge in že smo v Šmarju na križišču s staro glavno cesto, kjer zavijemo desno proti zahodu. Vozimo skozi naselje in občudujemo simpatičen stari trg pred cerkvijo Device Marije .
Proti koncu naselja se cesta po rahlem vzponu prevesi v zanimiv spust po serpentinah; tu je včasih potekala glavna cesta (preden je bila v Jugoslaviji zgrajena magistrala Bratstva in enotnosti). Ko pridemo v dolino, se na desno odcepi cesta do naselja Pleše (dva kilometra), kjer so nekoč kopali barit . Če vas vlažne luknje in podzemni rovi ne zanimajo, lahko nadaljujete pot naravnost proti Škofljici. Suhe ustnice si lahko omočite v Pizzeriji Ona pred križiščem za Lanišče. Na desni se pne mogočen avtocestni viadukt, naravnost pred vami pa se odpira pogled na ljubek grad Lisičje , do katerega lahko pridemo preko Lanišča. Na koncu Škofljice lahko zavijemo desno do opuščenega rudnika premoga .

Pod Debelim hribom
Če se ne zmenimo za grad, peljemo naprej skozi naselje in ko se približamo železniški progi, smo že blizu križišča s cesto proti Kočevju. Tam zavijemo desno proti severu, prečkamo progo in pridemo do dveh sosednjih semaforiziranih križišč, kjer je urejena kolesarska steza . Na drugem križišču se priključimo na bivšo magistralno cesto in nato po njej nadaljujemo pot proti Lavrici. Cesta je dovolj široka, da sicer gost promet ni preveč moteč. Pot nas vodi po severnih obronkih Barja in je nekoliko nad nivojem, zato omogoča lepe razglede prek ravnice proti Krimu, ki je najvišji hrib v okolici in ga ne moremo zgrešiti (prisekana piramida jugozahodno od nas z oddajnikom na vrhu). Že se vozimo skozi Lavrico in okoli Debelega hriba in spet smo na območju Mestne občine Ljubljana. V križišču z avtocestnim priključkom na Rudniku peljemo naravnost. Zaradi prometa je vožnja nekoliko neprijetna, vendar že kmalu (za bencinskim servisom Petrol) zavijemo desno proti severu, kjer sledimo kažipotom za Orle.

Še en vzpon in spust
Tu se spet začne vzpon, to pot na greben Golovca, ki ga bomo kmalu prečkali. Vozimo skozi bukov in hrastov gozd, tako da je pot senčna in v poletnem času ne pretirano vroča. Ko se gozd konča, smo na Orlah, od koder lahko občudujemo Ljubljansko barje in pobočja na njegovem južnem robu . Skozi naselje vozimo večinoma v spustu. Tik pred kamnolomom moramo zaviti levo proti severu. Ko po asfaltirani cesti v strmem spustu prečkamo travnike, pridemo do domačije s simpatičnim jezercem, kjer se sprehajajo pernati dvonožci , . Kako lepo bi bilo, če bi bili labodi! Cesta se začne spet vzpenjati skozi gozd in po nekaj ovinkih smo v Završju, ki je že del naselja Podmolnik. Na vrhu peljemo mimo znanega hotela za hišne ljubljenčke, od koder se začne spust. Vendar se ne spuščajmo prehitro, ker je že takoj za prvim ovinkom neprijetno križišče z glavno cesto, na katerem ob preveliki hitrosti težko ustavimo. V krožišču zavijemo ostro levo proti severu. Sledi daljši spust skozi prijetno pokrajino, ki se konča blizu Brunarice Zadvor . Petdeset metrov levo od ceste je v gozdu trim steza in drugi športni objekti. Seveda pa lahko kar »potegnemo« skozi Žabjo vas, katere ime verjetno izvira iz velikega števila žab, ki živijo v zamočvirjenih mlakah desno ob naši poti , . Skozi naselje novih hiš pridemo do križišča s Cesto II. grupe odredov, kjer zavijemo desno. Le še mimo šole in pokopališča moramo in že smo na cilju pred gostilno Pri Kovaču . Dodobra smo se navozili, pa tudi videli smo marsikaj, kajne? Magdalenska gora pusti vtis, ki ne zbledi tako hitro.

Cerkev sv. Lenarta
Velika župnijska cerkev sv. Lenarta je bila zgrajena po ljubljanskem potresu leta 1895. Kot zanimivost omenimo bližnji minoritski samostan , ki deluje od leta 1965 in je največja minoritska skupnost v Sloveniji. Samostan je v beli dvonadstropni stavbi na križišču v neposredni bližini cerkve.

Hrib Marenček (1 km)
Hrib Marenček naj bi bil poseljen že v prazgodovini, po razpadu rimskega cesarstva, v času selitve narodov, pa naj bi se nanj zatekali okoliški staroselci pred napadi Slovanov.

Dolenčev Mlin
Na koncu vasi Podlipoglav ob sotočju Panske in Javorske reke stoji 200 let star mlin. Zraven mlina nudi senco mogočen kozolec toplar. Ob predhodni najavi lahko v mlinu zmeljemo žito, zamesimo kruh in ga spečemo v krušni peči. Na domačiji organizirajo še druge delavnice in literarne večere ter pogostijo večje najavljene skupine.

Mali Lipoglav (50 m)
V sredi gručastega naselja leži župnijska cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja, ki je bila sredi 18. stoletja barokizirana. Zraven je Kmečki turizem pri Jakopcu, vaška trgovina in takoj na levo za križiščem v smeri Šmarja - Sapa vaška sušilnica sadja .

Magdalenska gora (800 m)
Magdalenska gora je poznana po arheoloških najdbah iz starejše in mlajše železne dobe. Gora je bila zagotovo naseljena že med leti 800 in 100 pred našim štetjem, ko je bilo na njej utrjeno ilirsko gradišče, v tistih časih menda eno največjih v tem delu Evrope. Njegovi ostanki so vidni še danes. Na parkirišču ob cesti nas pozdravi prva obvestilna tabla. Predlagamo vam, da se na zgodovinski sprehod odpravite peš. Torej počasi naprej, preberimo informacije na tablah in si v miru oglejmo 2500 let stare ostanke tako imenovane halštatske kulture. Ni treba le dirjati do vrha in nazaj. Če hodimo počasi in se zlijemo z okolico, začutimo močno energijo, ki jo oddaja ta kraj. Po makadamu gremo naravnost v gozd , kjer zagledamo drugo tablo in številne lesene križe na drevesih , ki oznanjajo svetost tega nekoč zelo znanega romarskega kraja. Na križišču zavijemo levo mimo naslednje informacijske table proti cerkvi , . Še vedno so dobro vidni okopi in umetna izravnava pod vrhom , kjer je bil osrednji del naselja. Kar veliko je bilo za tiste čase, saj je v dolžino merilo kakšnih 800 metrov. Glavni vhod je bil na jugovzhodni strani, na vrhu gore pa je bilo svetišče oz, akropola. Prebivalci so stanovali v skladu s svojim družbenim položajem, tako da so bližje vrhu gore smeli stanovati le tisti, ki so bili dovolj visoko na družbeni lestvici.

Šmarje - Sap
Šmarje je bilo še pred stotimi leti upravno središče celotne grosupeljske kotline, zato ne preseneča, da so zelo zgodaj dobili prvo šolo. To je bilo, reci in piši, leta 1504, in 8. julija se je začel pouk. V današnjih časih bi na ta dan težko koga privabili v šolo, saj imajo šolarji takrat počitnice. Včasih pa je bilo drugače – pouk je bil takrat, ko ni bilo drugega dela na polju. Narobe svet. Prva šola je imela prostore v Turnčku, enem od štirih obrambnih stolpov v obzidju, ki je varoval naselje pred turško nevarnostjo . Tik zraven Turnčka je cerkev Device Marije, omenjena že leta 1228. Bila je večkrat prezidana, nazadnje konec 19. stoletja. Med drugo svetovno vojno jo je poškodovala zavezniška bomba, a so jo kasneje lepo obnovili.

Opuščen rudnik pri Plešah (2 km)
Ostanki rudarjenja so vidni še zdaj. Vhod v opuščen rudnik barita je zaprt z rešetkami , opuščeni rov rudnika premoga pa je odprt, vendar je že kmalu po vhodu zalit z vodo in neprehoden. Odpadke pa še kar mečejo vanj ...

Grad Lisičje (1,5 km)
Grad Lisičje stoji na zatoku Ljubljanskega barja nad vasjo Lanišče. Grad je bil zgrajen leta 1560.

Orle
Orle ležijo na pobočju Golovca. Oko obiskovalca pritegnejo moderne hiše na začetku vasi.

Gostilna Pri Kovaču
V stari gostilni Pri Kovaču lahko hitro nadomestite kalorije, ki ste jih izgubili na turi. Njihova specialiteta so jedi iz krušne peči.

Okrepčevalnica Pance Top (300 m)
Okrepčevalnica Pance Top je priljubljena kolesarska ciljna točka. V njej vsako leto poteka tekmovanje za kolesarja z največ vzponi na Pance. Najbolj vztrajni prejmejo medalje in majico.

Kmečki turizem Pri Jakopcu (20 m)
Tekoče okrepčilo lahko popotnik dobi kadarkoli, za domači prigrizek pa je potrebno predhodno naročilo.

Pizzerija Ona
Na prijetni terasi pod cesto s pogledom na Barje si lahko malce oddahnete, kaj popijete ali pa poskusite gratinirane raviole.

Brunarica Zadvor (50 m)
V prijetni senci se lahko okrepčamo ali,v gozdu na trim stezi pa se še malo razgibamo, saj smo že skoraj prispeli na izhodišče.

Raziskovanje gomil na Magdalenski gori
Širše območje Magdalenske gore je znano po gomilah, v katere so nekoč pokopavali umrle in v njih so arheologi odkrili veliko dragocenih grobnih dodatkov . Gomile so tako velike, da je v njih nekaj sto ali celo tisoč grobov. Največ gomil je na severozahodni strani vzpetine in nekatere so še danes nedotaknjene. Arheološko najdišče je poznano od leta 1870, ko so bile opisane prve, naključne najdbe. Dvaindvajset let pozneje je sledilo ljubiteljsko raziskovanje Jerneja Pečnika, ki je odkril številne predmete, med njimi tudi znamenito bronasto situlo, podobno tisti z Vač pri Litiji. Novica je prišla celo do britanskega arheologa Arthurja J. Evansa, slavnega raziskovalca kretske civilizacije, ki si je naslednje leto ogledal izkopavanja. Najbolj pomembno obdobje raziskovanj pa je bilo med letoma 1905 in 1913 , ko je izkopavanja vodila princesa Marie pl. Windischgrätz, žena vojvode Mecklenbuškega. Rezultat dolgoletnega sistematičnega izkopavanja so bile številne dragocenosti in drugi predmeti, ki so se zbirali na Dunaju. Vendar zbirka ni ostala tam. Večji del predmetov je bil namreč na dražbi prodan v Harvard, ZDA, kjer se nahaja še danes. Kar je ostalo, vključno s situlo, hrani muzej na Dunaju, nekaj malenkosti pa tudi ljubljanski Narodni muzej. Ironično ...

Kronometer na Pance
V septembru je organiziran kolesarski kronometer Vzpon na Pance. Najboljši prejmejo lepe nagrade. Informacije dobite na telefonski številki 01/7868053.

- Na začetku poti od Sostrega do križišča za Karlovce v Sadinji vasi v dolžini 1,3 kilometra je potrebna previdnost, saj po cesti vozijo težki tovornjaki iz kamnoloma Sostro.
- Prečkanje železniške proge v Šmarju - Sapu za podvozom avtoceste poteka preko nezavarovanega železniškega prehoda, zato trikrat poglejmo, preden prečimo progo!
- Prečkanje križišča z avtocestnim priključkom na Rudniku je zaradi gostega prometa malce neprijetno, zato peljite previdno in pozorno naravnost skozenj.