Mengeš
Izhodišče poti je parkirni prostor pri Kulturnem domu Mengeš .
Mengeš, danes lepo urejeno mestno naselje, spada med najstarejše kraje v Sloveniji. Srednjeveški Mengeš se v virih prvič omenja že leta 1154 po gradu, kjer je imel svoj sedež vitez Mengeški. Naselje se je delilo na Mali Mengeš, ki so ga zaradi pretežno cerkvene posesti v 14. stoletju imenovali Farovška vas, in na Veliki Mengeš, ki so ga imenovali tudi Gorenji Mengeš.
Že v Valvazorjevem času se je uveljavljala obrt, zlasti lončarstvo, pečarstvo in slamnikarstvo. Zanimivo je, da je bilo sredi 19. stoletja v Mengšu 83 obrtnih delavnic in kar 25 gostiln.
Od leta 1884 deluje v Mengšu tudi ena najstarejših godb na Slovenskem.
Športni park in Harmonija do prvega – Cegvanškega bajerja
Od izhodišča nas pot najprej vodi čez mostiček na makadamsko cesto (kolesarska pot) po športnem parku mimo wellnes centra Harmonija . Hodimo v senci drevoreda, mimo številnih klopi za počitek in uživanje v parku. Ko pridemo do Harmonije, nadaljujemo pot kar po asfaltirani cesti. Levo od nas je cerkev sv. Mihaela z znamenito Plečnikovo krstilnico , rojstna hiša in spomenik baročnega slikarja Franceta Jelovška ter rojstna hiša in spomenik pisatelja Janeza Trdine . Desno od nas malo skrito za hišami sta poletno gledališče in dom tabornikov . Ko pridemo v predel Mengša, ki se imenuje Pristava, se obrnemo proti zahodu in po Rašiški cesti nadaljujemo pot mimo znamenitega izdelovalca glasbil Zupana. Malo naprej se asfaltirana cesta konča in preide v lepo makadamsko pot, ki nas mimo domačije pri Šteflnovih vodi proti Cegvanškemu bajerju . Najprej čez travnike, nato se začne gozd. Kmalu se nam skozi drevje na levi strani pokaže prvi – Cegvanški bajer , ki je nastal na mestu, kjer je bil nekaj desetletij glinokop opekarne Mengeš. Danes je prijetno mesto za oddih, ribolov in opazovanje divjih rac in labodov. Bajer je v zaščitenem območju NATURE 2000.
Od Cegvanškega do Puhliškega bajerja
Sledimo gozni poti vzporedno z bajerjem, desno jasa, levo lovska preža. Kmalu pridemo do odcepa. Leva pot nas s kažipotom vabi na Rašico , mi pa kar vztrajamo naravnost po kolovozu. Kmalu se ob poti prikaže potok. Sledimo poti in potoku . Pot se začne počasi dvigovati in kmalu nas čez leseno brv pripelje do izvira in klopi za počitek. Izvir je lepo urejen, tudi lonček za pitje je ob njem in na klopi se lahko malo spočijemo .
Takoj za izvirom je križišče poti. Nič ni označeno, kam poti vodijo. Ena gre levo proti jugu strmo v breg, druga desno malo manj strmo v gozd. Izberemo desno smer in pot nas kmalu pripelje na sedlo pod hribom Marovnik (402m).
Na sedlu je razpotje poti, skoraj vse so označene tudi s kažipoti . Levo proti Dobenemu, naravnost v Šinkov turn, desno Mengeška koča, mi pa izberemo markirano pot rahlo levo, ki nima kažipota. Pot nas po grebenu vodi navzdol proti cesti Šinkov Turn–Mengeš. Kmalu v dolini zagledamo tudi Puhliški bajer .
Ko nas steza pripelje do asfaltirane ceste, zavijemo desno, prečkamo most in naredimo nekaj
korakov še do Puhliškega bajerja , preden nadaljujemo pot proti Mengšu. Tu smo nekako na polovici poti in lahko si privoščimo počitek v naravnem bajerju, ki je na vzhodnem delu zaraščen s trstičjem, na zahodnem delu pa je možnost postanka in ribolova, majhen lokal »Borovnička« pa ponuja pijačo .
Proti kanalu Pšate in naprej ob njem
Vrnemo se na asfaltirano cesto, zavijemo desno in pri tabli, ki označuje konec naselja Koseze, spet zavijemo desno proti Mengšu. Skoraj kilometer moramo prehoditi po glavni cesti, nato pa se levo odcepi gozdna makadamska pot, ki nas najprej skozi gozd, nato pa po robu gozda pripelje do reguliranega kanala reke Pšate tik pred naseljem Topole .
Pri kanalu zavijemo desno in sledimo reki, lahko pa naredimo kratek ovinek levo do kamnitega studenca in kapelice sv. Lucije .
Hodimo po stezi, ki vseskozi poteka po robu kanala. Odpre se nam čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, ob lepem vremenu pa nas na zahodu pozdravi tudi Triglav. Kmalu pridemo do mostu, kjer glavna cesta prečka kanal, mi pa prečkamo glavno cesto in nadaljujemo ob vodi do naslednjega mostička, kjer sledimo stezi, se oddaljimo od umetnega kanala in gremo naprej ob stari strugi reke Pšate. Kanal Pšate je bil zgrajen po drugi svetovni vojni in varuje Mengeš pred poplavami, ki so bile nekoč zelo pogoste.
Smučarski skakalni center, gradovi in nazaj na izhodišče
Pot nas vodi pod hribom Gobavica mimo smučarskega skakalnega centra Mengeš . V bližini skoraj neposredno ob centru stoji tudi spomenik talcem na Zalokah v spomin na trideset ustreljenih talcev leta 1945.
Nadaljujemo pot mimo lepo obnovljenega Ravbarjevega gradu do zapuščine Staretovega gradu, kjer se komaj prebijemo med čredo koz, ki se prosto pasejo po posestvu Staretovega gradu , in prispemo do Oranžerije , ki je tudi izhodišče poti za Mengeško kočo, znano nižinsko planinsko postojanko. Tu se lahko odžejamo ali nadaljujemo levo do mostu in nato desno ob vodi do našega izhodišča pri Kulturnem domu Mengeš.