PST!
Dolžina poti
35,4
Dolžina poti 35,4 km ​
Časovni obseg poti
03:00
Časovni obseg poti 03:00 ​
Največja strmina vzpona[%]
5
Največja strmina vzpona: 5 %
Največja strmina spusta: 6 %
Povprečna strmina vzpona: 2 %
Dolžina vzponov nad 5%: 0,40 km
Najnižja točka poti: 315 m
Najvišja točka poti: 274 m
Višinska razlika: 171 m
​
Poraba energije
6104
Poraba energije za moške: 6104 kJ (1458 kcal)
Poraba energije za ženske: 4974 kJ (1188 kcal)
​
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna ​
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Mestno kolo
​
Kratek opis

Prijaznejše in bolj umirjeno kolesarjenje okoli Ljubljane, prežeto z zgodovino. Glavnina trase poteka po že ustaljeni in dobro označeni Poti spominov in tovarištva (POT). Zaradi zahtevnosti terena se na treh delih trasi izognemo in si izberemo lažjo pot. Prvič skrenemo v Šiški, na odseku med koncem industrijske cone Šiška, avtocesto in Celovško cesto. Drugič se izognemo kratkemu 200-metrskemu toboganskemu spustu po POTi med Vičem in Vrhovci. Tretjič pa raje obvozimo Golovec, kot čezenj porivamo kolo.
Kolesari se večinoma po peščeni utrjeni poti, deloma pa tudi po asfaltiranih cestah in poteh (predvsem v stanovanjskih naseljih).

Potek

severno parkirišče Žale – trasa POTi do Dunajske ceste – Tolstojeva ulica – Slovenčeva ulica – Vodovodna cesta – Verovškova ulica - trasa POTi do Litostrojske ceste – neimenovana pot ob AC do Ceste Ljubljanske brigade - trasa POTi do Podutiške ceste – Ulica bratov Bezlajev – Kmečka pot - trasa POTi do Žavcarjeve ulice – Žavcarjeva ulica – Poklukarjeva ulica – Viška cesta – Cesta na Vrhovce - trasa POTi do Barjanske ceste - Marentičeva ulica - trasa POTi do Hladnikove ceste - trasa POTi do Ižanske ceste – Uršičev štradon - trasa POTi do Peruzzijeve ulice – Ob dolenjski železnici – Orlova ulica – Dolenjska cesta – Hradeckega cesta – Litijska cesta – Hruševska cesta - trasa POTi do Balinarske poti – Slape – Zaloška cesta - trasa POTi do Leskovškove ceste – Bratislavska cesta - trasa POTi do Ulice Hermana Potočnika – Jarška cesta - trasa POTi do Tomačevske ceste – severno parkirišče Žale

Z Žal v Šiško ....
Čeprav bi našo kolesarsko turo po Poti spominov in tovarištva (včasih PST, danes POT) lahko začeli na kateri koli točki na trasi POTi, zaradi lažjega opisa in bližine parkirnih mest svojo pot tokrat začenjamo na severnem parkirišču Žal.
In »Pst! ... naj vam zaupam majhno skrivnost – glavnino poti bomo prekolesarili po trasi POTi, vendar bomo naredili tri manjše izjeme, da se bomo izognili zoprnemu prometu in prehudim vzponom in spustom. Prvič bomo skrenili v Šiški na odseku med koncem industrijske cone Šiška, avtocesto in Celovško cesto. Drugič se bomo izognili kratkemu 200-metrskemu toboganskemu spustu po delu peščene poti med Vičem in Vrhovci, ki je največkrat zaradi nalivov uničen. Tretjič pa bomo raje obvozili Golovec, da nam ne bi bilo treba čezenj porivali kolesa.
No, pa začnimo. S parkirišča odkolesarimo proti športnemu parku Stožice . Po dobrih 350 m se približamo Gramozni jami (na naši levi), kjer so med drugo svetovno vojno italijanski okupatorji streljali slovenske talce. Nato se odpravimo do Vojkove ceste, jo prečkamo na prehodu za pešce, zavijemo desno in peljemo mimo bunkerja med bloke. Ko pridemo do zadnjih blokov naselja BS3, najprej zavijemo levo mimo šole, nato desno proti Dunajski cesti. Ob Dunajski cesti je potek POTi jasneje označen. Ko prečkamo semaforizirano križišče, zavijemo v Tolstojevo ulico, na koncu ulice zavijemo levo na Slovenčevo ulico. Po dobrih 180 m med mehaničnimi delavnicami in poslovno stavbo VOKA Ljubljana na svoji desni opazimo kratek odsek POTi. Zavijemo nanj in se najprej usmerimo na izvoz na Vodovodno cesto in nadaljujemo vožnjo čez železniško progo do Verovškove ulice. Naj opozorimo, da je lahko prečkanje železniške proge izjemno nevarno, saj je prehod ozek in v S-ovinku ter ni primerno vzdrževan (pesek na cestišču, razmiki med železniškimi tiri). Ko prispemo na križišče z Verovškovo ulico, ponovno zavijemo na traso POTi, ki tokrat poteka po pločniku. Po dobrih 330 m prečkamo cesto in zavijemo nazaj na peščeno POT. Odkolesarimo vse do križišča Litostrojske ceste in avtocestnega izvoza »industrijska cona Šiška«. Prečkamo križišče in zapustimo traso POTi tako, da zavijemo desno in sledimo asfaltirani poti, ki poteka vzporedno z avtocesto. Ta odsek kolesarke poti vodi po trasi energetskega kabla, ki poteka od RTP Litostroj do RTP Šiška . Prevozimo trojni podvoz, se povzpnemo nazaj na traso POTi in nadaljujemo do Celovške ceste. Prečkamo križišče in se odpeljemo proti centru. Na tej točki moramo biti pozorni, da ne zgrešimo poteka POTi, ki zavije desno med bloke po približno 200 m (takoj za belim kioskom) . Od tu naprej sledimo oznakam na tleh in usmerjevalnim tablam.

... v Koseze in mimo bajerja na Vič ...
Ko prispemo na jugozahodni rob koseških terasastih blokov, spet zavijemo s trase POTi, da se izognemo stopnicam. Slabih 10 m pred stopnicami zavijemo desno, obvozimo dve hiši in na koncu ozke poti zavijemo levo na Uraničevo ulico ter se čez Ulico bratov Učakar in Ulico bratov Bezlajev ponovno vrnemo na traso POTi. Tik pred nizom »mavričnih« vrstnih hiš zavijemo levo in prečno prečkamo žepni park. Prispemo na Kmečko pot, ki nas mimo Koseškega bajerja odpelje na pravo POT. Pred nami je dobrih 3 km lagodnega kolesarjenja pod krošnjami lip . Ko prečkamo regulirani potok Glinščica , kmalu prispemo do nastajajočega Parka prijateljstva, kjer ob dnevu Zemlje vsako leto zasadijo eno drevo .
»Pst!« Še eno skrivnost vam lahko zaupam: na Cesti na Brno, ki jo bomo prečkali na naši 10-kilometrski poti, bomo na desni, slabih 200 m daleč, opazili oranžno hišo, v kateri je med drugo svetovno vojno delovala ilegalna tiskarna Podmornica (pred njo se je tako imenovala tudi avtobusna postaja).
Zdaj pa se bo treba zagnati v hrib in pri tretji vrsti blokov zaviti levo na parkirišče in se spustiti po Žavcerjevi ulici do Poklukarjeve ulice. Pravkar smo se izognili zoprnemu toboganskemu spustu po strmi peščeni in z odtočnimi jarki prepredeni poti ter obšli še eno stopnišče na POTi .
Ko prispemo na križišče s Poklukarjevo, zavijemo desno in jo mimo Gostilne Žabar ob hribu mahnemo na Cesto na Vrhovce, kjer se po dobrih 130 m vrnemo na POT in odkolesarimo proti Dolgemu mostu. Spotoma se lahko ustavimo še na viškem pokopališču , kjer si lahko ogledamo dela mojstra Plečnika (vhodni portal, nagrobnika družin Prijatelj in Šerko). Ko prispemo do podvoza z železnico, zaradi varnosti sestopimo s kolesa in nizki podvoz raje prepešačimo .

... do Murgel na Ilovico ...
Po podvozu prečkamo cesto in se povzpnemo na POT. Odkolesarimo do križišča s Tržaško cesto. »Pst!« Če pogledate usmerjevalno tablo pred križiščem, ugotovite, da smo pravzaprav na ničtem kilometru POTi, kajti POT se uradno začne na tej točki in poteka v smeri urnega kazalca (v nasprotni smeri našega prihoda). Za naslednji izlet si lahko kot izhodišče izberemo to točko in »pravilno« prekolesarimo POT. Pa še P&R Dolgi most je le lučaj oddaljen in tam lahko pustimo svoj avtomobil.
Gremo naprej, prevozili smo komaj slabo tretjino poti. Ko prečkamo križišče, nadaljujemo pot proti Murglam. Peljali se bomo po enem najlepših odsekov na POTi . Do Barjanske ceste nas čaka mirna vožnja. Ko prispemo na to cesto, jo prečkamo na prvem prehodu, saj pot poteka po levi strani Ceste dveh cesarjev, in se spustimo na Marentičevo ulico. Po slabih 240 m zavijemo nazaj na urejeno traso POTi. Odkolesarimo do Hladnikove ceste, kjer na kratko izrabimo pločnik mostu nad Ljubljanico in za prehodom za pešce zavijemo desno na makadam. Pozor! Pred nami bosta dve vzporedni peščeni poti. Izberemo levo , odkolesarimo v Dolgi breg in pri tem pazimo na predzadnjih 300 m, saj so si prebivalci »vikendov« prilastili POT za svojo dovozno cesto . Ko prikolesarimo do Ižanske ceste, zavijemo desno, smuknemo na Uršičev štradon in se po dobrih 240 m vrnemo na POT. Pred nami je dober kilometer in pol sproščenega kolesarjenja z lepimi pogledi na okoliške hribe in rakovniško cerkev , najdemo pa tudi kakšno malo presenečenje . Ko prispemo na Peruzzijevo ulico, odkolesarimo do železnice, vendar je ne prečkamo, temveč zavijemo levo na cesto Ob dolenjski železnici. Zapustimo traso POTi. Ta od Dolenjske ceste naprej prečka Golovec , in zahteva kar nekaj vzpenjanja po zahtevni podlagi. Ker pa si želimo lagodnejšo turo, ob železnici odkolesarimo do križišča z Orlovo ulico, tam prečkamo železniške tire, Dolenjsko cesto in mimo Strelišča nadaljujemo pot na Hradeckega cesto.

Okrog Golovca do Polja
Na odseku od Dolenjske ceste pa do zavoja na Hruševsko cesto je treba biti pozoren na motorni promet. Hradeckega cesta je ozka in opremljena s hitrostnimi omejevalniki, Litijska cesta ima sicer kolesarko stezo, vendar je zelo prometna.
Ko prikolesarimo na Litijsko cesto, zavijemo desno in v drugem semaforiziranem križišču spet desno na Hruševsko cesto. Kolesarimo ob severnem vznožju Golovca vse do točke, ko Hruševsko cesto prečka trasa POTi. Zavijemo levo na POT in odkolesarimo proti Fužinskemu gradu . Ko prečkamo most čez Ljubljanico, lahko za trenutek skrenemo s poti in se »izgubimo« v Labirintu umetnosti , , ki so ga aprila 2011 odprli za javnost na travniku med Chengdujsko cesto in cesto Studenec. Če preskočimo ogled, lahko takoj, ko prečkamo most, zavijemo desno nazaj na peščeno POT in se spustimo do obvoznice. Prečkamo jo pod »Harfo« , kakor most imenujejo domačini. Nato se dvignemo do naselja Slape. Ko prispemo na križišče z Balinarsko potjo, zavijemo desno in med vrsto garaž odkolesarimo do ceste Slape, zavijemo levo in Zaloško cesto prečkamo na križišču. Zapeljemo na traso POTi, ki se začne pred hišo št. 168, in nadaljujemo turo mimo blokovskega naselja. Zavijemo pod železniška mostova in se čez nadvoz nad avtocesto (Letališka cesta) in zavojem na desno vrnemo na POT. Pred nami sta slaba 2 km umirjene vožnje ob gospodarski coni. Ko prečkamo Leskovškovo cesto po dobrih 200 m, zavijemo desno, prikolesarimo do Bratislavske ceste in jo prečkamo. Zdaj si lahko izberemo, po kateri poti bomo peljali do Šmartinske ceste: po dvosmerni kolesarski stezi (prva) ali po POTi (druga) . Obe poti namreč na tem odseku potekata vzporedno in nas pripeljeta do iste točke.

Mimo BTC-ja na Žale
Šmartinsko cesto prečkamo na križišču, zavijemo levo, odkolesarimo slabih 100 m mimo parkirišča in zavijemo desno v blokovsko naselje Nove Jarše . Sledimo talnim oznakam in mimo OŠ Nove Jarše in vrtca Jarše odkolesarimo do Jarške ceste. Ko prispemo na križišče Ulice Hermana Potočnika in Jarške ceste, zavijemo levo. Med hišama št. 57 in 55a zavijemo nazaj na POT. Prekolesarimo dobrih 200 m in vstopimo na Žale. Po aleji odkolesarimo zadnjih 380 m, prečkamo Tomačevsko cesto in prispemo na cilj .
Za nami je zanimiva in razgibana pot okoli Ljubljane, kjer spoznavamo zgodovino in uživamo v lepih skritih kotičkih. Naslednjič pa bomo prekolesarili traso v smeri urnega kazalca, kajne?

Okupirana Ljubljana
Poveljstvo enajstega armadnega zbora italijanske kopenske vojske je 19. januarja 1942 sklenilo ograditi Ljubljano z žično ograjo, izolirati mesto od zaledja in uničiti glavni sedež upora v Ljubljani. Ob koncu januarja se začne ograjevanje Ljubljane z žično zaporo in dela se končajo 23. februarja 1942. Žična zapora z utrdbami, stražarnicami, položaji in plotovi je bila sprva dolga 18 km. Ker »čiščenje« Ljubljane ni potekalo po načrtih, je general Robotti 11. maja 1942 imenoval Posebno komisijo za gradnjo utrjenega zidu okoli Ljubljane, ki naj bi pregledala tedanje infrastrukture in predlagala oz. načrtovala gradnjo nove. Do konca maja so obroč razširjali, zato je Ljubljano omejeval 29,6 km dolg obroč, širok med 5 in 8 m ter visok do 2 m. Obroč je sestavljalo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših, in 73 notranjih bunkerjev – vsega skupaj 206. Ljubljana je postala tako rekoč koncentracijsko taborišče. Vendar so kljub strogemu nadzoru skozi obroč prehajali ranjenci, partizani, prebivalci Ljubljane in okolice. Naj omenimo, da so železničarji s ponarejenimi listinami odpremili cele vagone najrazličnejšega blaga do partizanskih enot.
Po kapitulaciji Italije je nadzor nad mestom prevzel nemški okupator, ki je bil še okrutnejši od prvega. Šele 9. maja 1945, 1170. dan po izolaciji mesta, je Ljubljana spet postala svobodno mesto. V dneh po osvoboditvi so Ljubljančani množično odhajali iz mesta v okolico, na bregove Save, na Katarino, Šmarno goro in drugam, kamor so zahajali pred vojno.

Pot spominov in tovarištva (PST, danes POT)
Ker so bili spomini po vojni še preveč sveži in boleči, so osovraženo žično ograjo Ljubljančani začeli odstranjevati, zasipavati strelske jarke in rušiti bunkerje. Zadnji bunker so porušili spomladi leta 1946, utrdbe pa so začeli uporabljati za skladišča in celo stanovanja.
Ko so leta 1957 v Ljubljani pripravljali prvi slovenski festival telesne kulture, so okrajni odbori Zveze borcev NOB predlagali, da bi se v okviru festivala organiziral partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane. Prvi pohod se je odvil v sklopu festivala telesne kulture 23. junija 1957.
Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale že leta 1959, ko so postavili prve spomenike. Leta 1972 so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi. Celotna ureditev te poti se je končala leta 1985, ko so jo 9. maja svečano odprli in predali v uporabo prebivalcem Ljubljane.
Danes je POT skoraj 33 km dolga peščena pot, ki večinoma poteka po prvotni trasi žične ograje.

Gramozna jama
Gramozna jama je kraj, kjer je italijanski okupator v letih od 1942 do 1943 streljal slovenske talce. Med njimi je bil tudi slovenski slikar Hinko Smrekar.
Spomeniški kompleks je leta 1955 zasnoval arhitekt Vinko Glanz in je bil javnosti odprt leta 1957. Leta 2003 je bila Gramozna jama s spomeniškim kompleksom (Vinko Glanz) in spomenikom talcem (Boris Kalin) razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Koseški bajer
Koseški bajer, znan kot Koseško jezero, je manjše jezero na zahodni strani Šišenskega hriba in naselja Mostec. Bajer je širok največ 100 m in dolg 200 m. Njegova današnja globina naj bi bila 2 do 3 metre (nekoč je bila najnižja točka 11 m globine) zaradi nanosov mulja iz potoka Mostec. Jezero je nastalo po opustitvi glinokopa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil vanj speljan bližnji potok Mostec. Dokler je delovala tovarna Agrostroj, je bil bajer precej onesnažen, saj so v njem preizkušali svoje črpalke za namakalne naprave. Jezero in njegova okolica sta bila več let prepuščena naravnim procesom. Nato je leta 2000 Mestna občina Ljubljana razpisala javni natečaj za krajinsko ureditev okolice in na podlagi zmagovalnega predloga uredila okolico bajerja. Čeprav je bajer dobro obiskana rekreativno športna točka, se zaradi slabe kakovosti vode (velika količina mulja) bajer ne uporablja kot kopalno območje. Je pa na njem priljubljeno ribarjenje, modelarske dirke z motornimi čolnički in zimsko drsanje.

Tiskarna Podmornica
Tiskarna Podmornica je bila prva od šestih ilegalnih tiskarn, ki so v letih med 1941 in 1943 delovale v Ljubljani, v hiši Cesta na Brdo št. 95, v bunkerju pod zemljo, in sicer od septembra 1941 do julija 1942. Danes je od šestih ljubljanskih tiskarn ohranjena le še Podmornica. Ime Podmornica so ji nadeli zato, ker se je zaradi visoke podtalnice v enem dnevu nabralo toliko vode, da so jo morali zajemati z vedri in zlivati v bližnje stranišče, pa še to le takrat, ko nikogar ni bilo v bližini. V njeni neposredni bližini je namreč stala italijanska kontrolna točka vstopa v Ljubljano.
Na fasadi, obrnjeni na cesto, je tudi spominska plošča, ki sporoča pomembnost tega objekta. V bunkerju je še vedno razstavljen del tiskarske opreme. Ker je hiša v zasebni lasti, je ogled tiskarne mogoč le ob predhodni najavi.

Labirint Umetnosti ,
Ob Ljubljanici, na travniku blizu Fužinskega gradu, so aprila leta 2011 odprli Labirint umetnosti. Labirint sestavlja 287 kanadskih čug (Tsuga canadensis), ki jih čaka še dolga rastna doba, da se bodo pokazale v vsej svoji lepoti. Posajene so ob 620 m dolgi tlakovani poti. V središču labirinta pa stoji knjižnica pod krošnjami.
Labirint umetnosti je nastal v sklopu projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.

 

Pot ob žici
Tradicionalni rekreacijski pohod po POTi v spomin osvoboditve Ljubljane leta 1945, ki jo je med drugo svetovno vojno obdajala žična ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prvi uradni organizirani (partizanski) pohod ob žici okupirane Ljubljane se je zgodil 23. junija 1957. Danes se pohod odvija vsako leto v prvi polovici meseca maja (okrog 9. maja, dneva osvoboditve Ljubljane).
Na tridnevnem dogodku se zvrstijo pohodi otrok iz vrtcev (četrtek), učencev osnovnih in srednjih šol (petek). Vrhunec pa sledi v soboto, ko se na pohod odpravijo rekreativci in tekaške trojke.

Tek trojk
V sklop tridnevnih prireditev POT ob žici spada tudi Tek trojk, ki se izvaja na progah, dolgih 12,5 in 29 km. Uradno se je Tek trojk začel leta 2000, čeprav so v sklopu pohoda ob žici udeleženci tekli že od prvega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane leta 1957. Takrat so petorke pretekle pot v bojni opremi s puško na rami in 12-kilogramskim nahrbtnikom na hrbtu.

Na kolesarsko turo po POTi se ne odpravljajte med tradicionalnim pohodom ob žici!
Točke oziroma odseki, kjer je treba biti še posebno pozoren, so:
− prečkanje železniške proge na Vodnikovi cesti,
− podvoz pod železnico na Viču,
− na odseku od Dolenjske ceste do zavoja na Hruševsko cesto je treba biti pozoren na motorni promet; Hradeckega cesta je ozka in opremljena s hitrostnimi omejevalniki, Litijska cesta ima sicer kolesarko stezo, vendar je zelo prometna.