MAČJI KAŠELJ I
Dolžina poti
23,3
Dolžina poti 23,3 km ​
Časovni obseg poti
02:00
Časovni obseg poti 02:00 ​
Največja strmina vzpona[%]
6
Največja strmina vzpona: 6 %
Največja strmina spusta: 6 %
Povprečna strmina vzpona: 4 %
Dolžina vzponov nad 5%: 2,50 km
Najnižja točka poti: 267 m
Najvišja točka poti: 485 m
Višinska razlika: 400 m
​
Poraba energije
4070
Poraba energije za moške: 4070 kJ (972 kcal)
Poraba energije za ženske: 3316 kJ (792 kcal)
​
Težavnost poti
Težavnost poti: Srednje zahtevna ​
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerno kolo: Treking kolo
​
Kratek opis

Tura po okolici Sostrega. Iz mestne ravnice nas vodi pot okoli Kašeljskega hriba in nas skozi dolino Besnice pripelje do Babne gore, od koder so zanimivi razgledi na Ljubljano. V mesto se vrnemo preko Zagradišča, Češnjic, Podmolnika in Zadvora.

Potek

Podgrad – Besnica – Pečar – Zagradišče – Češnjica – Sadinja vas – Podmolnik – Zadvor – Zgornji Kašelj – Podgrad

Začne se Pri Peclju
Pot začnemo Pri Peclju, pa ne pri jabolčnem, temveč pri gostišču ob glavni cesti Zalog–Podgrad, tik pred Podgradom, ki nosi ime Pri Peclju , . Parkirni prostori so ob cesti in tam lahko pustimo avtomobil ter presedemo na kolo. Seveda je pomembna tudi smer kolesarjenja in najbolje je, da kolesarimo v smeri urinega kazalca proti Besnici, zato hitro zavijemo z ravne ceste na desno skozi podvoz pod železniško progo in se odpravimo v Podgrad. Pa ne prehitro, ker je podvoz ozek in nepregleden!

Pod-grad in Osterberg
Naselje se imenuje Podgrad, kar že samo po sebi pove, da leži pod gradom. Pa ne le pod enim, temveč kar pod dvema: pod starim in novim Osterbergom. Domačini jima pravijo Ostrovrharjeva gradova. Naselje ima dolgo zgodovino, ki se je začela s postavitvijo prvega gradu, to je starega oziroma prvotnega Ostrovrharjevega gradu na Kašeljskem hribu okoli leta 1150. Grad je bil prava utrdba na strateškem položaju nad dolino potoka Besnica, danes pa je od njega ostalo samo še nekaj ruševin . Novi grad je arhitekturno manj zanimiv. Razen nekaterih poudarkov na fasadi ne daje videza pravega gradu, bolj je podoben podeželski vili. To je bržkone posledica številnih prezidav .
V naselju sta dve turistični kmetiji, zanimiva pa je tudi stara tovarna z imenom Arbo, v kateri so nekoč proizvajali kemične izdelke, ki zdaj žalostno sameva. Dobro si jo oglejte in ne spreglejte ožine, skozi katero gre lahko samo po en avto, za kolo pa že zmanjka prostora , .

Skozi ozko dolino do Besnice
Naša pot poteka po dobri asfaltni cesti ob desnem bregu Besnice. Cesta ima rahel, enakomeren vzpon, dolina pa je precej ozka, saj jo levo in desno omejujejo strmi bregovi okoliških hribov. To je dobro, ker nas poletna pripeka ne prizadene preveč, in slabo, ker se zvečer hitro stemni.
V najožjem delu doline, pri ostrem levem ovinku, dober kilometer in pol od Podgrada, prispemo pod razvaline starega gradu Osterberg. S tega mesta gradu sicer ni moč videti, vendar se nam priložnost za to ponudi kakšnih 300 metrov naprej, če se ozremo nazaj . Pri tem bodimo pazljivi, saj cesta nima širokih bankin, na katerih bi se lahko za dalj časa varno ustavljali! Na vrhu hriba, pod razvalinami gradu, v pobočju opazimo svetlejšo liso. To je kamnolom, v katerem so pridobivali mlinske kamne.

Besno v klanec
Čez kakšen kilometer in pol se dolina razširi, spet se pojavijo hiše: prišli smo do naselja Besnica, ki je razpršeno po večjem delu doline. Vozimo mimo odcepa za Vnajnarje in ko pridemo skoraj do križišča z glavno cesto, zavijemo na desno po makadamski bližnjici , . Tako si prihranimo nekaj metrov, čeprav seveda ni nič narobe, če gremo po asfaltu do križišča. V obeh primerih moramo zaviti desno proti Ljubljani. Čakata nas slaba dva kilometra strmejšega klanca po makadamski cesti, zato pretaknemo verigo, ki nam preprečuje, da bi se pedali lažje vrteli, in se zagrizemo v strmino. Malo neprijetno je, če srečamo kak avto, ker se za njim vali precej prahu, poleg tega so nekateri prav nesramno hitri. Najde pa se tudi kakšen tovornjak in takrat je veselje dvojno. Kljub temu pot ni slaba, še boljše pa je, da ni prav dolga. Tri konkretne serpentinice, in spet smo na asfaltu tik pod prevalom.

Pečar in Zagradišče
Na prevalu je zaselek, ki nosi ime Pečar. Ker ima odlično strateško lego, je bil že od nekdaj priljubljena postojanka in obrambna točka, na kar še danes spominjajo ostanki bunkerjev in strelskih jarkov iz druge svetovne vojne južno od zaselka. Za hišami se odpira razgled na Ljubljansko kotlino in Ljubljano , mi pa moramo v zaselku zaviti levo, na cesto proti Javorju.
Klanec, ki pride zdaj, je približno dvakrat bolj strm (14-odstoten), a kratek, kajti po slabih 200 metrih zavijemo desno na gozdno cesto (prvi odcep) , . Zdaj bo šla cesta nekaj časa navzdol, pa še gozd nam ponuja prijetno ohladitev. Pot ni najboljša. Poteka po pobočju iz glinastih skrilavcev, ki hitro preperevajo in tvorijo za vodo neprepustne plasti, zato je ob dežju precej blatna. V križiščih se držimo desne oziroma bolj zvožene ceste. Ko pridemo mimo vikendov, smo že blizu naselja Zagradišče, katerega ime nakazuje, da je bil nekoč v bližini prazgodovinsko naselje oziroma gradišče. Naselje stoji na grebenu , s katerega se na desno odpirajo razgledi na Ljubljansko kotlino, levo navzdol pa vidimo dolino potoka Kižlovke, ki je poznana po nahajališču fosilov in mineralov.
Od Zagradišča ni več daleč do Češnjice, naslednjega naselja ob naši poti. Cesta se iz gozdne oziroma makadamske na koncu Zagradišča spremeni v slabšo asfaltno. Po spustu mimo Češnjice pridemo v dolino do Sadinje vasi, kjer v križišču z glavno cesto zavijemo levo, proti jugu.

Sadinja vas in KamnoMOL
Tu je pokrajina bolj gosto poseljena. Peljemo se skozi razpršeno naselje Sadinja vas. Desno pred nami je velik kamnolom, ki je še zelo živ, zato je promet tovornih vozil kar gost. Da se izognemo prometu na glavni cesti, zavijemo na prvem odcepu desno na poljsko pot . V pomoč pri orientaciji nam je označevalna tabla za kolesarsko pot L043. Pot vodi do hriba Marenček in nato levo proti kamnolomu, kjer pridemo do križišča pod daljnovodom ter zavijemo desno proti Podmolniku.
Levo (južno) od nas sta kamnolom in pod njim kapelica , desno (severno) pa hrib Marenček, na katerem je bilo nekoč prazgodovinsko gradišče in kasneje grad, od katerega so danes ostali samo temelji . V kamnolomu, ki precej kazi okolico, pridobivajo dolomitne agregate različnih granulacij. Upravlja ga Komunalno podjetje Ljubljana in če se poigramo s črkami, bi mu lahko zlahka rekli kar kamnoMOL, tako značilen je za območje Mestne občine Ljubljana .
Kolovoz pred Podmolnikom je čedalje slabši, a k sreči se v naselju pojavi asfalt. Manjše vaško naselje Podmolnik je postalo znano zaradi »pasjega hotela«, kamor lahko daste v oskrbo domače živali, kadar greste na dopust. Hotel je nekoliko nad naseljem, tako da ne bomo šli mimo njega. V naselju se držimo desne smeri , ter se po glavni asfaltni cesti spustimo do Zadvora.

Spet smo v mestu
Vozimo naprej proti severu, prečkamo Cesto II. grupe odredov in Litijsko cesto ter zapeljemo v staro vaško jedro Zadvora. Cesta se zoži na slabe tri metre. Prometa ni veliko, a previdnost ne škodi. Tik za vaškim jedrom ugledamo desno pod ježo poplavno ravnico ob Ljubljanici , kjer uspevajo posebne rastlinske združbe.
Ob Zadvoru se peljemo severno do papirnice Vevče in nato preko mostu čez Ljubljanico. Po sredini mostu teče tudi industrijski tir papirnice. Tirnice so globoke in lahko nevarne za kolesa, zato se držimo roba cestišča!
Na drugi strani mostu so Vevče. V bližini so končno postajališče mestnega potniškega prometa (proga št. 12) in postajališče proge št. 29, stanovanjski bloki ter osrednji Papirniški trg. Prečkamo Vevško cesto in zapeljemo po klancu med železniškim tirom in hišami v Grajzerjevo ulico ter nadaljujemo vožnjo po Pečinski ulici.

Kašelj
Zdaj smo v Zgornjem Kašlju. Pred vojno so bile tod večinoma samo njive, danes pa je že skoraj vse pozidano. Kraj ima dolgo zgodovino in je iz srednjega veka poznan po svobodnih kmetih – kosezih. Tu jih je bilo več kot drugod pa tudi ohranili so se dlje. Omenjajo se od 12. do 14. stoletja, potem so se tudi oni potlačanili, čeprav so posamezne koseške posesti strašile po urbarjih še vse do leta 1527.
Ko pridemo do Kašeljske ceste, zavijemo desno in se peljemo skozi stari del naselja. Cesta v tem delu je ozka. Dobrih 500 metrov naprej se naselje konča in spet se znajdemo med njivami. Na prvem križišču zavijemo desno na Mazovčevo pot , , ki pelje do mostu preko Ljubljanice. Na bregu pogosto vidimo ribiče, ki preskušajo srečo v temačni vodi. Ne smemo spregledati prvega odcepa levo, kajti tam zavijemo na makadam ter se držimo glavne poti. Pot je makadamska še dva kilometra.
Preko poplavne ravnice, kjer se redno zadržujejo sive čaplje, se bližamo Kašeljskemu hribu. Brnenje ultralahkega letala nas opozori, da je nekje v bližini vzletišče. Ampak nožni pogon je nožni pogon in lastna sila lastna sila, zato mu pokažemo hrbet in se obrnemo proti severu. Tu je pogled lepši – zagledamo Kamniško-Savinjske Alpe v vsej njihovi veličini .

Ribnik
Desno ob cesti so dober kilometer naprej parkirani avtomobili in ker nas zanima, zakaj so tu, gremo pogledat. Tik ob cesti je večji ribnik, ki mu pravijo Kašeljski bajer , . Race so navdušene nad njegovima dvema otočkoma, kjer najdejo varno gnezdišče, ribiči pa seveda nad tistim, kar se skriva pod gladino. Bajer upravlja RD Vevče.
Čez 600 metrov se spet približamo Ljubljanici, pravzaprav »nekdanji« Ljubljanici, kajti kolesarimo mimo mrtvega rečnega rokava z otokom na sredini. Zanimiv kraj, pravi raj za žabe, pa še na otok se da priti po brvi , , .

Pot nazaj
Od otoka naprej poteka pot skozi gozd, na koncu gozda opazimo na levi strani Ribiški dom, pa tudi cesta je zopet asfaltirana. Malo naprej zapeljemo v podvoz pod železniško progo Ljubljana–Zidani Most ter po kratkem in strmem vzponu pridemo do križišča z glavno cesto Zalog–Podgrad (Cesta v Kresnice). V križišču bodimo pazljivi, saj je priključek za voznike avtomobilov na glavni cesti zaradi vzpona slabo pregleden!
V križišču zavijemo desno proti Podgradu in našemu izhodišču. Cesta, po kateri vozimo, poteka po desnem bregu Ljubljanice. Na tem odseku je kolesarski promet zelo gost, vozniki avtomobilov pa so večinoma strpni. Kilometer naprej na levi strani opazimo širšo brv, ki vodi do travnika, a ne čisto običajnega, temveč do travnika na rečnem otoku. Otok je kakšnih 300 metrov dolg in preko 100 metrov širok .
Do cilja nimamo več kot 500 metrov. Pravi mačji kašelj po vsem, kar je za nami.

Tovarna Arbo v Podgradu
Tovarna Arbo na koncu Podgrada, na kraju, kjer se cesta močno zoži, je nekdanja oljarna in ena najstarejših kemičnih tovarn na Slovenskem. Kot Osterberger Ölfabrik je bila osnovana že leta 1450. Proizvajala je oljne barve, firnež in špirit. Konec 19. stoletja je pogorela in bila obnovljena, po prvi svetovni vojni pa so v njej začeli izdelovati eter in druge kemikalije. V »Kemično tovarno Arbo« so jo preimenovali po drugi svetovni vojni, ko so v njej izdelovali dodatke za lake in barve, obratovala pa je vse do leta 2001.

Ostrovrharjeva pohodna pot in mlinski kamni brez mlina
Kmalu za ožino v Podgradu se desno odcepi gozdna cesta, po kateri lahko pridemo do mlajšega od obeh gradov (700 metrov z naše poti) , če smo dovolj vztrajni, pa tudi do razvalin starega gradu in opuščenega kamnoloma mlinskih kamnov nad ozko dolino Besnice (1000 metrov z naše poti) . Daljša različica poti vodi tudi na Deben vrh nad Kašljem z razglednim stolpom in razgledom na Ljubljansko kotlino ter hribovje v ozadju.
Kremenčev konglomerat, ki so ga pridobivali v kamnolomu, je v teh hribih precej običajna kamnina, vendar je ta nekaj posebnega. Zaradi primerne velikosti, strukture in povezanosti zrn je idealen za izdelavo mlinskih kamnov, kar je bila tudi glavna dejavnost kamnoloma. Izpričano je deloval že leta 1578, kamne pa je dobavljal celo ljubljanskim mestnim mlinom. Presenetljivo visoka in težko dostopna pobočna lega kaže na visoko kakovost kamnine. V kamnolomu so pridobivali mlinske kamne premera do en meter in debeline do 20 centimetrov. Še danes lahko vidimo dobro ohranjene krožne vdolbine v živi skali, kjer so lomili mlinske kamne različnih vrst in kakovosti .
Odcep poti je označen z informacijsko tablo Ostrovrharjeve pohodne poti, levo od nje pa lahko v ozadju vidimo vrh, na katerem so ostanki starega gradu . Pot je v glavnem prevozna s kolesom (gorskim!), z izjemo zadnjih 100 metrov pred starim gradom in kamnolomom, ki jih je treba prepešačiti.

Fosili in minerali v dolini Kižlovke
Južno od Zagradišča je v dolini Kižlovke nahajališče fosilov in mineralov. Med minerali posebej izstopajo lepi kremenovi kristali, ki jim domačini zaradi značilne piramidalne oblike pravijo »cerkvice«. Tudi blizu Gradišča, kot se imenuje vrh nad Zagradiščem, na katerem so odkrili ostanke prazgodovinske naselbine, je manjše, nekoč zelo poznano nahajališče prav posebnih kremenovih kristalov, lepih in čistih kot voda. Kristali spominjajo na kose ledu, v katerih je zamrznjen zelen mah. V resnici ne gre za mah, temveč za mineral klorit, ki je lepo viden skozi prozorno plast kremena . Eno izmed nahajališč kremenovih kristalov je bil tudi kamnolom kremenovega peščenjaka in konglomerata, ki pa je danes opuščen in nedostopen.

Kamnolom pri Podmolniku ali KamnoMOL
V kamnolomu pridobivajo dolomitne agregate različnih granulacij. Veliko nekoč modnih fasad lepe smetanaste barve, izdelanih v tehniki klasičnega zaribanega ometa je narejenih iz peska, ki ga je dal ta kamnolom. Lokalna posebnost, ki daje kraju značilno podobo. Pesek iz kamnoloma je bil tudi zelo priljubljena osnova za malto. Kamnolom je velik, saj letna proizvodnja znaša preko 90.000 kubičnih metrov. Danes se, poleg pridobivanja novega, uporablja tudi kot deponija odsluženega gradbenega materiala. Morda bo prav ta kamen, ki ga kopljejo sedaj, nekoč končal na tem mestu.

Papirnica Vevče
Papirnica Vevče ima zelo dolgo zgodovino. V zadnjem času se je specializirala za izdelavo etiketnega papirja (za označevanje steklenic, plastenk in konzerv), papirja za gibko embalažo in grafičnega papirja. Skupna letna proizvodnja je 100.000 ton.

Sotočje Save in Ljubljanice
Dobrih 600 metrov od našega izhodišča pri gostišču Pri Peclju v smeri proti Lazam pri Dolskem zagledamo na levi strani ceste informacijsko tablo »Sotočje Ljubljanice in Save«. Na tem mestu se stekajo tri reke: Sava, Ljubljanica in Kamniška Bistrica.

Sadna cesta med Javorom in Jančami
Leta 1993 so na območju doline Besnice in Janč začeli izvajati projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi). Nastala je sadna cesta med Javorom in Jančami. V okviru projekta so uredili pašnike, sodobne nasade za integrirano pridelavo sadja (pridelujejo jagode, jabolka, hruške, češnje, slive, breskve, orehe, kostanj ...), izpeljan je bil projekt revitalizacije travniških nasadov in vrtov, urejenih je bilo enajst vodnih zajetij za namakanja sadnega drevja in jagodičja. Kmetje so se organizirali v turistično društvo, v okviru katerega danes potekajo vse aktivnosti na sadni cesti. Kmetije imajo vedno odprta vrata za vse obiskovalce; lahko jim ponudijo različne kmetijske in druge izdelke. V okviru sadne ceste vsako leto poteka več tradicionalnih dogodkov.

Gostišče Pri Peclju, Podgrad
Gostilna Pri Peclju v Podgradu ima dolgo tradicijo. Postregli nam bodo z odlično in raznoliko hrano, na vrtu pa lahko balinamo ali odigramo igro odbojke in nogometa. Gostilna je tako izhodišče kot postojanka na naši poti, saj parkirišče ob cesti ni namenjeno samo gostom, temveč tudi kolesarjem. V gostilni lahko dobimo zemljevide kolesarskih poti v območju.

Turistična kmetija Pri Lazarju
Ko pridemo v Podgrad, zavijemo na drugem križišču levo in sledimo kažipotom za turistično kmetijo Lazar. Na kmetiji nam bodo po predhodnem naročilu pripravili kosilo ali večerjo, kupili bomo lahko domače izdelke sok, čaj, žganje; v poletnih mesecih pa poskusili ali odnesli s seboj tudi izdelke iz mleka (kislo mleko, skuto in sir).

Domačiji Mrkotovc in Snopičar
Na poti skozi Češnjico se lahko ustavimo na dveh domačijah, ki ponujata sezonsko sadje in zelenjavo. Ko se iz Zagradišča pripeljemo v naselje, zavijemo levo z naše poti. Domačiji sta nekaj hiš naprej.

Brunarica Zadvor
Na poti iz Podmolnika do Zadvora se peljemo mimo znamenite brunarice Zadvor, kjer si lahko poleg gostinske ponudbe privoščimo obisk trim steze; pri brunarici je tudi manjše otroško igrišče.

Krut graščak z Marenčka
Marenček je hrib, ki ga vidimo pred seboj, ko od Sadinje vasi zapeljemo čez polja proti kamnolomu pri Podmolniku. Pobočje hriba je zelo strmo, skorajda neprehodno, le na zahodni strani je malo bolj položno. Tod je bila v prazgodovini in antiki speljana pot na vrh, v srednjem veku je tod vodila pot na grad. Grad naj bi leta 1511 porušil potres, tako da so se morali lastniki izseliti. Od njega so ostali le temelji, ki pa na površju niso vidni. Po pripovedovanju domačinov naj bi na gradu vladal zelo krut graščak, ki je kruto kaznoval neposlušne tlačane in menda se nihče, ki je stopil v grad, ni več vrnil z njega. Od tod naj bi hrib tudi dobil ime.
Marenček je bil večkrat preurejen za obrambne in poselitvene namene. Arheološke najdbe z različnih predelov hriba segajo od prazgodovine do srednjega veka.
Na Marenček je po zložnih poteh mogoče priti z več strani, najlažje iz Podmolnika.

Pohod po Ostrovrharjevi pohodni poti
Tradicionalni pohod pripravljajo zadnjo nedeljo v aprilu z začetkom v Podgradu.
Pot se začenja v Podgradu, teče po dolini Besnice, mimo dveh srednjeveških gradov do kamnoloma mlinskih kamnov. Potem se spusti v dolino Besnice, dvigne na Murjevko in konča na turistični kmetiji Pri Lazarju.

Sadjarski pohod
Tradicionalni Sadjarski pohod poteka tretjo nedeljo v maju; začenja se v Sostrem.
Pot je speljana od Sostrega do vasi Češnjica in Zagradišče, preko prelaza Pečar v dolino Besnice in nazaj v Sostro.

Borovničev pohod
Pohod poteka tradicionalno v sklopu Druge jagodne nedelje na Jančah. Začenja se v Podgradu.
Pohodniki se lahko udeležijo organiziranega pohoda po označeni Borovničevi pohodni poti, ki vodi od Podgrada do Janč (792 metrov nadmorske višine) po urejenih gozdnih in poljskih poteh.

Razstava domačih obrti in jedi
Dogodek poteka tradicionalno zadnjo nedeljo v maju, in sicer v Zadružnem domu Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43.
Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo izdelke domače obrti lokalnih mojstrov in različne tradicionalne pekovske izdelke, ki jih pripravljajo kmečke žene in dekleta. Program vključuje tudi vodenje in predstavitev razstavljenih predmetov in kulinaričnih dobrot ter različne delavnice. Po zaprtju razstave lahko obiskovalci kupijo razstavljene jedi.

Praznik jeseni
Dogodek poteka tradicionalno tretjo nedeljo v septembru v Zadružnem domu Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43.
Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo jesenske pridelke; predstavljene so predvsem različne sorte jabolk in drugega sadja. Lahko pa tudi prisluhnejo strokovnim komentarjem o sadju in vrtninah. Pred prireditvenim prostorom je ponavadi tržnica lokalnih pridelkov.

Kostanjeva nedelja in pohod po kostanjevi pohodni poti
Tradicionalni pohod poteka drugo nedeljo v oktobru.

Pot je večinoma varna, nekoliko bolj pazljivi pa moramo biti na posameznih odsekih:
- med vožnjo skozi podvoz pod železnico v Podgradu,
- na vzponu med Besnico in Pečarjem, kjer je pot sicer široka, a razmeroma strma in makadamska,
- na poti iz Podmolnika proti Zadvoru, ko se vračamo v mesto ter prečkamo dve prometnejši in prednostni cesti, in sicer Cesto II. grupe odredov in Litijsko cesto,
- na mostu čez Ljubljanico pri papirnici Vevče, saj čez most poteka tudi industrijski železniški tir,
- skozi podvoz pod železniško progo Ljubljana–Zidani Most, kjer se v kratkem in strmem vzponu priključimo na glavno cesto med Zalogom in Podgradom (Cesta v Kresnice). Do križišča se pripeljimo počasi, saj je cestišče za voznike na glavni cesti slabo pregledno.